Resnično pieteto se pokaže z dejanji, ne z zakonskimi naslovi

Poimenovanje zakona po Alešu Šutarju je prazna simbolika, ki ne more izbrisati dejstva, da je bil žrtev politične ignorance.

Od predstavnikov ljudstva koordinator Ljudske iniciative Dolenjske pričakuje konkretna dejanja – ne v prihodnjih mesecih, temveč danes. Tako zahteva:

• Skupno delovno telo in takojšen začetek izvajanja ukrepov. Politika – leva in desna – se mora v teh razmerah poenotiti. V iniciativah zahtevajo, da se takoj sestavi skupno delovno telo in nemudoma začne izvajanje ukrepov, ki naj temeljijo tako na predlogih enajstih županov kot na predlogih civilne iniciative, ki jih je predsednik vlade sam označil za »fantastične«.
• Takojšen sprejem celovitega svežnja ukrepov. V iniciativah ne pristajajo na delne rešitve in politično preračunavanje. Zahtevajo, da se nemudoma sprejmejo vsi predlogi, ki jih je pripravilo enajst županov, in predlogi civilne iniciative, ki jih je predsednik vlade sam ocenil za »fantastične«. Seveda so lahko dopolnjeni s predlogi vlade.
• Nadstrankarsko sodelovanje za takojšnje izvajanje. V iniciativah pozivajo, da se v duhu narodne enotnosti preseže ideološke delitve. Tako leva kot desna stran naj skupaj pripravita in začneta izvajati ukrepe. Temelje je treba postaviti zdaj. Prihodnje vlade, kdorkoli jih bo sestavljal, bodo te ukrepe lahko nadgrajevale, a odlašanja ne gre več dopustiti.
• Vzpostavitev zavezujočega mehanizma nadzora. Sprejeti ukrepi se morajo začeti izvajati takoj. Hkrati v iniciativah zahtevajo, da se vzpostavi jasen sistem spremljanja njihove učinkovitosti z obvezno javno analizo rezultatov vsakih šest mesecev. Le tako se bo vedelo, kaj deluje in kje so potrebne takojšnje izboljšave.

»To zahtevo razumite kot zadnji poziv k razumu in odgovornosti. Ljudje v Novem mestu in celotni jugovzhodni Sloveniji od vas pričakujemo dejanja, ne izgovorov. Varnost in spoštovanje prava ne smeta biti predmet političnih delitev, temveč nuja za preživetje skupnosti in varnost vseh državljanov,« je odločevalcem zapisal Mesojedec.

Silvo Mesojedec: »Varnost in spoštovanje prava ne smeta biti predmet političnih delitev, temveč nuja za preživetje skupnosti in varnost vseh državljanov.«

So Dolenjci nestrpni ali morda celo preveč strpni?

Na Facebooku se je te dni oglasil tudi podžupan Novega mesta Boštjan Grobler, ki je opazil, da se ob tragičnem dogodku v Novem mestu pojavljajo posamezniki, »ki želijo naenkrat osnovno nrav Slovenca, drugi pa še bolj specifično – Dolenjca, okarakterizirati za nestrpno«.

Ob tem je dodal, da so med njimi tudi novinarji. »Najbrž se bomo večinoma, vsaj tisti, ki imamo zgodovinski vpogled v delovanje slovenskega naroda in nam izkušnje sežejo tudi v druge države Evrope, strinjali, da bolj strpen narod težko najdeš,« je ocenil in opisal tudi svojo izkušnjo, ko se je pred leti s Štajerske preselil v Novo mesto. »Bolje sprejetega med lokalnimi prebivalci se res ne bi mogel počutiti. Kmalu sem spoznal, da je sprejemanje drugačnosti v Novem mestu zares globoko v zavesti večine prebivalstva,« je zapisal.

Pojasnil je, da so se zaradi razvitega gospodarstva v regijo priseljevali številni tujci, predvsem s področja nekdanje Jugoslavije, in pomembno soustvarjali gospodarski razcvet. Med vojno in po njej v 90-ih letih je v Novo mesto in okolico prišlo veliko beguncev, po letu 2016 zaradi velike potrebe gospodarstva tudi več tisoč delavskih migrantov.

»Nikoli in res nikoli ni bilo čutiti niti najmanj nestrpnosti s strani lokalnega prebivalstva,« je zatrdil podžupan. Spomnil je, kako se Dolenjska nikoli ni pritoževala – čeprav je med zadnjimi dobila avtocestno povezavo. In čeprav so jim tudi do polovice krompirja z njive pobrali cigani.

»Na Dolenjskem ni zidanice, ki ni bila vsaj enkrat oropana,« je povedal podžupan, ki je izpostavil tudi to, da kljub vsemu Dolenjci še naprej v romske vasi nosijo oblačila in marsikatero dobroto.

Je kdo slišal, da bi »nestrpni« Dolenjci pretepli ali izsiljevali enega samega Roma?

Grobler je priznal, da je zaprepaščen, kako je v zadnjih letih eskalirala dejavnost kriminalnih združb znotraj romskih naselij. »Kako dolenjski živelj še vedno ne prijavlja kriminalnih dejanj, ker se zave, da so posledice lahko ustrahovanje njihovih bližnjih, nove kraje, poškodovani avtomobili,« je izpostavil in povedal, da so prestrašeni tudi izpostavljeni javni uslužbenci.

Grobler je priznal, da je zaprepaščen, kako je v zadnjih letih eskalirala dejavnost kriminalnih združb znotraj romskih naselij.

»Ali ste kdaj slišali, da bi 'nestrpni' Dolenjci pretepli, izsiljevali ali grozili enemu samemu Romu,« je vprašal in tudi prepričano odgovoril: »Ne, niste!«

Dolenjci so s podporniki iz vse Slovenije minuli torek tiho in nadvse umirjeno protestirali na Glavnem trgu, novinarji RTV Slovenija in številni drugi permisivno vzgojeni socialni eksperti pa so jih po besedah podžupana imenovali za nestrpne. Čeprav je šlo vse predaleč, so tudi Dolenjci zdaj pokazali svoj karakter. Strpen, sočuten, deloven … a trmast.

»Zato: obljube predstavnikov vlade so v zapisniku, časovnica je določena! Dolenjsko gospodarstvo ve, kako pomembno se je držati zapisanega dogovora in da le sledenje rokom izvedbe garantira nadaljnji obstoj,« je še opozoril Grobler.