Terapevtski obisk kranjske kostnice ali memento mori: Pomni, da boš tudi ti umrl

Vir: T. Lauko

Mnoga evropska mesta so imela kostnice, v Kranju je ohranjena sredi mestnega središča. Bile so namensko zgrajene na pokopališčih, rekli so jim karner, ki ga še lahko vidimo pri gosposvetski cerkvi na Koroškem. Drugod so uporabili podzemne prostore cerkva ali samostanov, npr. v Palermu. Kostnice so služile za shranjevanje kosti pokojnikov, ki so prišle na dan pri kopanju grobov. Srednjeveška mesta s pokopališči okoli cerkva v središču mesta so morala imeti kostnice. A tudi drugod so bili do kosti mrtvih karseda spoštljivi, ovili so jih s platnom in jih položili h krsti pravkar pokopanega. Toda kostnice, ki so bile dostopne javnosti, so imele poleg praktičnega značaja tudi svoj družbeni pomen. 

Prebivalci Kranja so več kot tisoč let svoje umrle pokopavali sredi mesta, na pokopališču ob farni cerkvi sv. Kancijana. Najstarejši grobovi so nastali v 7. stol. po Kr., najmlajši pa so iz 18. stoletja. Prvi pokopi so iz časa starokrščanske cerkve s krstilnico, zadnji iz dobe cesarja Jožefa II., ko je bilo pokopališče preseljeno v današnji Prešernov gaj.  

Milan Sagadin, dolgoletni raziskovalec Kranja, pravi, da so v 7. stoletju začeli pokopavati ob cerkvi sv. Kancijana katoliški staroselci. Prva cerkev z osmerokotno krstilnico je bila sezidana že stoletje prej, po zatonu Zahodnega cesarstva leta 476, ko je Kranj postal utrdba. Nastanjena germanska vojska, ki je branila zgornjesavsko pot v Italijo, je pokopavala na Lajhu ob sotočju Save in Kokre.  

Po priselitvi slovanskega prebivalstva je število pokopov ob cerkvi začelo naraščati. V grobovih odkriti uhani, obsenčniki, prstani in ogrlice, noži in lončena posoda kažejo na nov, slovanski živelj med kranjskimi staroselci. Od konca 8. stoletja razlike izginejo, kar kaže na zlitje prebivalstva. Kranj postane središče staroslovenske kneževine Karneole, ki se je razprostirala na ozemlju današnje Gorenjske.  

Z naročnino lahko preberete članek do konca - o plemiški družini Ekgh ...

Za ogled se:

Naroči se
Naročnina že od:
8,25€
na mesec
Prijavi se
Ste že naročnik?
Želite prebrati ta članek?
72-urni dostop do naročniških vsebin:
3,95€

Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom. Oglejte si naše naročniške pakete.

Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin? Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.