Švicarji zamrznili prošnjo muslimanske družine za državljanstvo, ker se dečka nista želela rokovati z učiteljico

(vir foto: http://lenews.ch)
POSLUŠAJ ČLANEK


V Švici se je v zadnjih dneh razvnela debata zaradi rokovanja z učiteljico s strani  dveh učencev muslimanske veroizpovedi, češ da naj bi slednje žalilo njuno vero.

Vodilni politiki so tovrstno ravnanje obsodili, saj je stisk rok med dvema osebama, ne glede na njun spol, del švicarske kulture.

Švicarska država je zaradi ravnanja bratov ustavila postopek pridobivanja državljanstva za celotno družino, kar je sprožilo burno razpravo o verski svobodi in njenih mejah, poroča The Guardian.

Brata, stara 14 in 15 let sta šolskim oblastem v severni švicarski občini Therwil obrazložila, da je fizični kontakt z žensko, ki ne pripada njuni ožji družini, zanju kršitev njune vere.

"To pravilo sem spoznal ob gledanju pridigarja preko interneta. Oče mu je nato pritrdil," je povedal starejši izmed bratov, mlajši pa dodal, da jih nihče ne more prisiliti k dotiku ženske roke.

Zaradi takšnega stališča sta bila s strani odgovornih izvzeta iz običaja, po katerem se učenci rokujejo s svojimi učitelji. V roke nista segla tudi moškim učiteljem, saj so se na šoli želeli izogniti spolni diskriminaciji.

Tovrsten kompromis  je sprožil burne odzive vodilnih švicarskih politikov na čelu z ministrico za pravosodje Simonetto Sommarugo, ki vztraja, da je običaj rokovanja učencev z učitelji del švicarske kulture.

V torek so oblasti v kantonu Basel-podeželje, kjer se nahaja Therwil, zamrznile proces pridobivanja državljanstva za celotno družino vpletenih dečkov. Tiskovni predstavnik kantona  za tiskovno agencijo ATS poudaril, da so takšne zamrznitve v postopku odločanja o izdaji državljanstva pogoste, saj oblasti želijo preučiti dodatne informacije o družinah, ki so vpletene v postopek.

Eden izmed preizkusov za pridobitev švicarskega državljanstva je namreč tudi ugotavljanje, ali so prosilci integrirani v švicarsko družbo in njen način življenja, seznanjeni z švicarskimi navadami, se strinjajo s švicarskimi zakoni in ne predstavljajo varnostne grožnje.

Po hudem medijskem pritisku so v kantonu Bazel-podeželje ob tem primeru zahtevali mnenje pravnih ekspertov, ki se ga bo občina Therwil nato tudi držala.

Oče bratov, ki sta zavrnila rokovanje, imam v Basu, je po nacionalnosti Sirec in je v Švico prišel kot prosilec azila leta 2001.

Baselska pisarna za migracije je ob tem primeru zahtevala več informacij o okoliščinah, v katerih je oče obeh dečkov dobil dovoljenje za azil.

Muslimani v Švici

V Švici živi in dela trenutno okrog 400.000 muslimanov, kar je okoli 5% celotne populacije. Največ izmed teh, skupaj kar 76 %,  je turških ali balkanskih korenin.

Statistično dejstvo, da je v Švici muslimanov danes 5-krat toliko kot leta 1980, je v zadnjem času, sploh po terorističnih napadih v Franciji in Belgiji, povzročilo kar nekaj napetosti in nasprotovanj muslimanom v Švici.  Pri tem prednjačita švicarska Pegida in nacionalna stranka Švicarska Ljudska stranka.

Muslimani so se medtem proti švicarskim navadam in kulturi upirali na različne načine, denimo z zahtevami, da se njihove hčere oprosti plavanja v šolskih bazenih. V avgustu 2010 je bilo zaradi tega s kaznijo 350 frankov oglobljenih pet muslimanskih družin. Po drugi strani so na sodiščih muslimani dosegli kar nekaj zmag proti šolam, ki so želele prepovedati burko.

Švicarska sodišča so s primeri v zvezi z islamom zadnja leta povsem zasuta. V enem izmed njih so muslimanski starši zahtevali, da bodo njihovi otroci med urami plavanja oblečeni v kopalno obleko, ki pokriva celotno telo.

Januarja 2011 je bila v Bernu 66-letna Turkinja obsojena na 3 in pol leta zapora, ker je družino svoje snahe pozivala, da jo zaradi nečistega življenja umorijo.

Prepoved gradnje minaretov na referendumu leta 2009 je bila za Švico točka preloma. Od takrat naprej je retorika proti muslimanom ostrejša, prav tako pa tudi muslimani skušajo uveljaviti svoje ideje, ki so v nasprotju s kulturo večinskega švicarskega prebivalstva.

Tako so denimo pred tremi leti promovirali pobudo, da bi iz švicarske zastave izvzeli križ, češ da je ta v 21. stoletju že preživeta stvar.


Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike