Srednja Evropa se prebuja. Pa tudi slovenska zunanja politika

Vir foto: Twitter Anžeta Logarja
Včeraj so se voditelji držav Srednje Evrope, predstavniki Evropske unije (EU) in številni drugi gostje udeležili letošnjega Blejskega strateškega foruma (BSF). Najpomembnejši temi, o katerih so razpravljali nastopajoči, sta bili prihodnost EU in evropsko sodelovanje po koncu pandemije korona virusa.


Posnetek komentarja Petra Jermana je na voljo na koncu prispevka.




Rekordno visoka politična udeležba je forumu tokrat dala večji politični pomen in dodala novo razsežnost, kar je povzročilo tudi veliko večji odmev v naših medijih kot v prejšnjih letih.



Domača politična opozicija se je nemudoma odzvala na dogajanja na Bledu. Po pričakovanju je bil njen odziv negativen in kritičen. Še posebej je bila kritična, zlasti v v zvezi z visokimi gosti, v.d. predsedujoče socialnih demokratov Tanja Fajon, kljub temu da sta bila med visokimi gosti italijanski premier Giuseppe Conte in visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Josep Borell, ki oba izhajata iz krogov levo-sredinske evropske politike.

Glavni tarči kritike opozicije (in medijev) sta sicer bila madžarski premier Viktor Orban in srbski predsednik Aleksandar Vučić, a za našo opozicijo niso bile problematične njune izjave, ampak že samo njuna prisotnost na Bledu.

 Grajenje Evrope se more nadaljevati


Medtem ko so trije neznanci protestirali oziroma pozirali za naše medije na obali Blejskega jezera, so voditelji in predstavniki Slovenije, EU, Poljske, Italije, Madžarske, Češke, Bolgarije in Hrvaške razpravljali o prihodnosti evropske integracije.

Čisto vsi so se strinjali, da mora Evropa med in po krizi nadaljevati z izgradnjo EU. V razpravi so bili izpostavljeni trije ključni prihodnji cilji EU: uspešno izpeljati novi evropski »Marshallov plan,« okrepiti skupno evropsko obrambo, in razviti boljšo skupno zdravstveno politiko.

Zato se lahko čudimo, da je moderator razprave, ugledni britanski novinar in publicist Nike Gowing, provokativno povprašal voditelje “ali politične garniture držav, danes prisotnih na odru, ogrožajo koncept Združene Evrope,« glede na to, da so se v svojih uvodnih nastopih tako rekoč vsi člani prisotne »politične garniture« zavzeli za združeno Evropo. Prav vsi gostje so odprto povedali, da je prihodnost Evrope v nadaljevanju evropskega sodelovanja in čeprav se je slišalo tudi kakšno kritično besedo o Bruslju, ni noben od voditeljev odkrito nastopil proti Evropski uniji.
Tokratni Blejski strateški forum je pokazal, da se je sedaj tudi Srednja Evropa prebudila in da je pripravljena prevzeti večjo vlogo pri prihodnji izgradnji skupne združene Evrope.

Tokratni Blejski strateški forum je pokazal, da se je sedaj tudi Srednja Evropa prebudila in da je pripravljena prevzeti večjo vlogo pri prihodnji izgradnji skupne združene Evrope. Slovenija pa je nakazala, da bo, ne glede na to, kdo bo vodil izgradnjo Evropske unije, tudi sama sodelovala v tem procesu in skušala povezati različno misleče članice.

Strateški ali ideološki forum?


Iz krogov domače opozicije smo lahko slišali številne kritike o sodelujočih gostih in forumu na splošno. Tanja Fajon in Jerca Korče vidita v letošnji izvedbi Blejskega strateškega foruma premik Slovenije proti Vzhodu, medtem ko Levica vidi v letošnjem forumu zbor skrajne desnice.

Zadnja trditev je nekoliko nenavadna, glede na to, da sta bila med gosti dva predstavnika levo-sredinskih vlad. Giuseppe Conte trenutno vodi levo-sredinsko vlado v Italiji, medtem ko češki magnat Andrej Babiš vlada na Češkem s podporo socialnih demokratov in celo čeških komunistov.

Ali je torej bil Blejski strateški forum zbor skrajne desnice in skrajne levice? Seveda, da ne. Blejski strateški forum je letos dogodek, ki je zbral voditelje srednje Evrope in cilja na strateško sodelovanje držav iz te regije. Zato je po mojem mnenju kakršenkoli poskus razlage letošnjega Blejskega strateškega foruma kot ideološko motiviranega dogodka napačna.
Odkar je spomladi letos nova koalicija prevzela vodenje naše vlade, smo priča pravemu oživetju slovenske zunanje politike.

Oživitev slovenske zunanje politike


Prvi članek, ki sem ga pred dvema letoma napisal za Domovino, je bila analiza Slovenije v mednarodnem oziroma evropskem prostoru. Takrat je evropska raziskava pokazala, da je Slovenija ostala na robu mednarodnega sodelovanja.

Odkar je spomladi letos nova koalicija prevzela vodenje naše vlade, smo priča pravemu oživetju slovenske zunanje politike. Slovenija se je uspešno znova umestila v diplomatsko dogajanje na področju Zahodnega Balkana, se znala predstaviti v Bruslju in se obenem povezala s srednjo Evropo.

Poleg tega je napovedan skorajšnji obisk francoskega ministra za zunanje zadeve Le Driana v Ljubljani, kar potrjuje včerajšnjo trditev nekdanjega oz. prvega slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, da lahko Slovenija potuje tako s francoskim hitrim vlakom, kot tudi s Srednjo Evropo.

Brez dvoma še vedno nismo dosegli pravega položaja znotraj Evropske unije, a po skoraj desetletju stagnacije je Slovenija spet počasi začela gledati navzven. Kar je treba pozdraviti.



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

FEB
24
FEB
25
Intervju: Franc Cukjati
21:00 - 21:45
FEB
27