Sporni obiski in zamrznitev evropskih sredstev Sloveniji: ima prav Šketa ali Janša?
POSLUŠAJ ČLANEK
V ponedeljek je predsednik vlade Janša v odgovoru na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča dejal, da je generalni državni tožilec Drago Šketa v Bruselj poslal pismo, na podlagi katerega se zahteva pogojevanje oziroma zamrznitev evropskih sredstev. Predsednik vlade meni, da to meji na državni udar.
Šketa je Janševe očitke odločno zavrnil, a iz EU prihajajo odzivi, ki potrjujejo, da se suspenz omenja.
Janša je Šketi tudi očital, da je na sestanku v Luksemburgu zavajal in terjal zamrznitev evropskih sredstev za Slovenijo, kljub temu, da je vedel, da sporen SNS-ov predlog spremembe Kazenskega zakonika (o čemer smo na Domovini že pisali) tako ali tako ne bo sprejet.
Šketa je pred časom glavno evropsko tožilko Lauro Kovesi na srečanju tožilcev v Luksemburgu obvestil o spremembah kazenskega zakonika, ki jih je v parlamentu predlagala SNS. Isti dan, ko je predsednik vlade odgovarjal na poslanska vprašanja (v ponedeljek), je državni zbor omenjene spremembe kazenskega zakonika umaknil z dnevnega reda. Glede omenjenih sprememb je Kovesijeva v preteklosti sicer izrazila zaskrbljenost.
Jelinčič je Janšo spraševal, kakšno je dejansko stanje v Sloveniji glede na ponavljajoče se razprave in poročanje o domnevno slabem stanju slovenskega gospodarstva, o politično negativnem odnosu evropskih držav do Slovenije glede domnevnega neupoštevanja prava in pravic nekaterih ter na splošno glede domnevno slabega stanja v državi na vseh področjih, za kar krivdo velik del medijev in levo orientirane politike pripisuje trenutni vladi in njenemu predsedniku.
Janša je tako v odgovoru dejal, da so zahteve po zamrznitvi evropskih sredstev zavržne. Povedal je še, da je do neke mere zadeva šla čez rob že, ko je o pogojevanju sredstev govorila predsednica SD in evropska poslanka Tanja Fajon, a da je to vseeno bil del tedanjega političnega diskurza. Predsednik vlade meni še, da je tudi slovenski evropski komisar Janez Lenarčič lastni državi skušal preprečiti pridobitev evropskih sredstev.
Šketa je nato sklical novinarsko konferenco, na kateri je vse Janševe očitke zanikal. Obisk v Luksemburgu je bil, tako Šketa, delovne narave, namen pa je bil v seznanitvi z delovanjem evropskega tožilstva in evropskih delegiranih tožilcev. Dejal je, da je sicer poslal pismo, a je bilo to poslano na prošnjo Laure Kovesi, saj je želela, da jo seznanijo z ukrepi, ki lahko vplivajo na samostojnost in neodvisnost državnega tožilstva in tožilcev.
Ob tem je predsednik vlade na družbenem omrežju objavil poročilo, ki govori o tem, da se je tudi Šketa pogovarjal o možnosti zamrznitve evropskih sredstev.
https://twitter.com/JJansaSDS/status/1488886164178313226
Janša je na Twitterju zapisal tudi: "Koalicija se je že prejšnji teden odločila, da predloga SNS za skrajšanje rokov preiskave na seji DZ ne bo podprla. Tožilec Šketa to ve, ker so to stranke javno objavile. Kljub temu danes v Luxembourgu zavaja in terja zamrznitev EU sredstev za Slovenijo."
Ali jih je on osebno tudi predlagal, iz poročila sicer ni neposredno razvidno. A glede na dejstvo, da je bil sporni predlog iz parlamentarne obravnave umaknjen, hkrati pa Slovenija dosega najvišji indeks vladavine prava, odkar se ta meri tudi pri nas, je razprava Škete z glavno evropsko tožilko Lauro Kovesi na to temo brezpredmetna.
Šketa je predstavil tudi svoj pogled na obisk v Moskvi, ki je dvignil dosti prahu, udeležili pa so se ga generalni državni tožilci iz 34 držav, med drugim tudi predstavnik mednarodnega združenja tožilcev, OECD in Sveta Evrope, pa tudi ruski tožilci.
Šlo je za praznovanje ob 300-letnici ruskega tožilstva, del katerega je tudi sprejem pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu. Poleg slovenskih predstavnikov so bili po Šketinih besedah v Moskvi tudi predstavniki tožilcev Belgije, Norveške, Italije, Grčije, Hrvaške, Slovaške in Romunije. Šketa je na sestanku, ki je potekal 13. januarja, podpisal program sodelovanja med ruskim in slovenskim državnim tožilstvom, in sicer z vodjo ruskih tožilcev Igorjem Krasnovom.
Oba sestanka, posebno tisti v Rusiji, sta bila deležna kritik, sploh zato, ker je Krasnov od marca lani na spisku oseb, za katere po odločitvi Sveta EU zaradi hudih kršitev in zlorab človekovih pravic veljajo omejevalni ukrepi, kot so na primer zamrznitev sredstev in gospodarskih virov v državah Evropske unije. Na Slovaškem, na primer, je obisk tožilca Maroša Žilinke v Moskvi sprožil škandal, katerega posledice so bile tudi zahteve po njegovem odstopu.
Vrhovno državno tožilstvo se je tudi odzvalo glede dogovora v Moskvi in komunikacije z zunanjim ministrstvom; na začetku je bila po poročanju medijev (Siol) s strani tožilstva javnosti posredovana neresnična navedba, da zunanje ministrstvo ni soglašalo z objavo omenjenega sporazuma. MZZ po lastnih navedbah ni izrazilo nikakršnega zadržka glede razkritja sporazuma, ki ga je Šketa podpisal v Moskvi; tožilstvo je glede objave torej imelo proste roke. Iz tega lahko sklepamo, da je bila izjava tožilstva nesmiselna; ni je namreč moč razumeti v smislu, da je bilo MZZ proti objavi sporazuma, kot so to interpretirali na tožilstvu.
Tožilstvo v svojem odzivu med drugim še poudarja, da so pridobili predhodno mnenje Ministrstva za zunanje zadeve glede sporazuma. To je ocenilo, da ne gre za mednarodno pogodbo. Dejali so še, da je bilo udejstvovanje generalnega državnega tožilca in tožilstva samega vedno omejeno na strokovno sodelovanje, izmenjavo znanja in dobrih praks, kar spada v ožje področje izvajanja pristojnosti generalnega državnega tožilca.
Izrazili so tudi zaskrbljenost nad domnevnimi medijskimi in političnimi napadi ter, kot navajajo, stopnjevanjem pritiskov in diskreditiranjem generalnega državnega tožilca. Navedbe, ki jih označujejo za neresnične, po njihovo krnijo ugled in pomenijo grob poseg v samostojnost in neodvisnost državnega tožilstva kot celote.
Šketa je Janševe očitke odločno zavrnil, a iz EU prihajajo odzivi, ki potrjujejo, da se suspenz omenja.
Janša je Šketi tudi očital, da je na sestanku v Luksemburgu zavajal in terjal zamrznitev evropskih sredstev za Slovenijo, kljub temu, da je vedel, da sporen SNS-ov predlog spremembe Kazenskega zakonika (o čemer smo na Domovini že pisali) tako ali tako ne bo sprejet.
Šketa je pred časom glavno evropsko tožilko Lauro Kovesi na srečanju tožilcev v Luksemburgu obvestil o spremembah kazenskega zakonika, ki jih je v parlamentu predlagala SNS. Isti dan, ko je predsednik vlade odgovarjal na poslanska vprašanja (v ponedeljek), je državni zbor omenjene spremembe kazenskega zakonika umaknil z dnevnega reda. Glede omenjenih sprememb je Kovesijeva v preteklosti sicer izrazila zaskrbljenost.
Janša: Zahteve po zamrznitvi evropskih sredstev so zavržne
Jelinčič je Janšo spraševal, kakšno je dejansko stanje v Sloveniji glede na ponavljajoče se razprave in poročanje o domnevno slabem stanju slovenskega gospodarstva, o politično negativnem odnosu evropskih držav do Slovenije glede domnevnega neupoštevanja prava in pravic nekaterih ter na splošno glede domnevno slabega stanja v državi na vseh področjih, za kar krivdo velik del medijev in levo orientirane politike pripisuje trenutni vladi in njenemu predsedniku.
Janša je tako v odgovoru dejal, da so zahteve po zamrznitvi evropskih sredstev zavržne. Povedal je še, da je do neke mere zadeva šla čez rob že, ko je o pogojevanju sredstev govorila predsednica SD in evropska poslanka Tanja Fajon, a da je to vseeno bil del tedanjega političnega diskurza. Predsednik vlade meni še, da je tudi slovenski evropski komisar Janez Lenarčič lastni državi skušal preprečiti pridobitev evropskih sredstev.
Poročilo: Omenjajo se sankcije proti Sloveniji
Šketa je nato sklical novinarsko konferenco, na kateri je vse Janševe očitke zanikal. Obisk v Luksemburgu je bil, tako Šketa, delovne narave, namen pa je bil v seznanitvi z delovanjem evropskega tožilstva in evropskih delegiranih tožilcev. Dejal je, da je sicer poslal pismo, a je bilo to poslano na prošnjo Laure Kovesi, saj je želela, da jo seznanijo z ukrepi, ki lahko vplivajo na samostojnost in neodvisnost državnega tožilstva in tožilcev.
Ob tem je predsednik vlade na družbenem omrežju objavil poročilo, ki govori o tem, da se je tudi Šketa pogovarjal o možnosti zamrznitve evropskih sredstev.
https://twitter.com/JJansaSDS/status/1488886164178313226
Janša je na Twitterju zapisal tudi: "Koalicija se je že prejšnji teden odločila, da predloga SNS za skrajšanje rokov preiskave na seji DZ ne bo podprla. Tožilec Šketa to ve, ker so to stranke javno objavile. Kljub temu danes v Luxembourgu zavaja in terja zamrznitev EU sredstev za Slovenijo."
Ali jih je on osebno tudi predlagal, iz poročila sicer ni neposredno razvidno. A glede na dejstvo, da je bil sporni predlog iz parlamentarne obravnave umaknjen, hkrati pa Slovenija dosega najvišji indeks vladavine prava, odkar se ta meri tudi pri nas, je razprava Škete z glavno evropsko tožilko Lauro Kovesi na to temo brezpredmetna.
Kako sporen je bil obisk v Moskvi?
Šketa je predstavil tudi svoj pogled na obisk v Moskvi, ki je dvignil dosti prahu, udeležili pa so se ga generalni državni tožilci iz 34 držav, med drugim tudi predstavnik mednarodnega združenja tožilcev, OECD in Sveta Evrope, pa tudi ruski tožilci.
Šlo je za praznovanje ob 300-letnici ruskega tožilstva, del katerega je tudi sprejem pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu. Poleg slovenskih predstavnikov so bili po Šketinih besedah v Moskvi tudi predstavniki tožilcev Belgije, Norveške, Italije, Grčije, Hrvaške, Slovaške in Romunije. Šketa je na sestanku, ki je potekal 13. januarja, podpisal program sodelovanja med ruskim in slovenskim državnim tožilstvom, in sicer z vodjo ruskih tožilcev Igorjem Krasnovom.
Oba sestanka, posebno tisti v Rusiji, sta bila deležna kritik, sploh zato, ker je Krasnov od marca lani na spisku oseb, za katere po odločitvi Sveta EU zaradi hudih kršitev in zlorab človekovih pravic veljajo omejevalni ukrepi, kot so na primer zamrznitev sredstev in gospodarskih virov v državah Evropske unije. Na Slovaškem, na primer, je obisk tožilca Maroša Žilinke v Moskvi sprožil škandal, katerega posledice so bile tudi zahteve po njegovem odstopu.
MZZ: Državno tožilstvo v javnost posredovalo neresnično navedbo. Sedaj je zaskrbljeno zaradi domnevnih medijskih napadov
Vrhovno državno tožilstvo se je tudi odzvalo glede dogovora v Moskvi in komunikacije z zunanjim ministrstvom; na začetku je bila po poročanju medijev (Siol) s strani tožilstva javnosti posredovana neresnična navedba, da zunanje ministrstvo ni soglašalo z objavo omenjenega sporazuma. MZZ po lastnih navedbah ni izrazilo nikakršnega zadržka glede razkritja sporazuma, ki ga je Šketa podpisal v Moskvi; tožilstvo je glede objave torej imelo proste roke. Iz tega lahko sklepamo, da je bila izjava tožilstva nesmiselna; ni je namreč moč razumeti v smislu, da je bilo MZZ proti objavi sporazuma, kot so to interpretirali na tožilstvu.
Tožilstvo v svojem odzivu med drugim še poudarja, da so pridobili predhodno mnenje Ministrstva za zunanje zadeve glede sporazuma. To je ocenilo, da ne gre za mednarodno pogodbo. Dejali so še, da je bilo udejstvovanje generalnega državnega tožilca in tožilstva samega vedno omejeno na strokovno sodelovanje, izmenjavo znanja in dobrih praks, kar spada v ožje področje izvajanja pristojnosti generalnega državnega tožilca.
Izrazili so tudi zaskrbljenost nad domnevnimi medijskimi in političnimi napadi ter, kot navajajo, stopnjevanjem pritiskov in diskreditiranjem generalnega državnega tožilca. Navedbe, ki jih označujejo za neresnične, po njihovo krnijo ugled in pomenijo grob poseg v samostojnost in neodvisnost državnega tožilstva kot celote.
Povezani članki
Zadnje objave

Odmev tedna: Za denar gre
8. 12. 2023 ob 19:31

Kaj zahteva javni sektor in kako so rasli število ter stroški zaposlenih
7. 12. 2023 ob 19:21

»Santo subito«: Miklavž z Rdečega otoka
7. 12. 2023 ob 12:01
Ekskluzivno za naročnike

»Santo subito«: Miklavž z Rdečega otoka
7. 12. 2023 ob 12:01

Alenka Puhar priporoča delo o vznemirljivem in zamolčanem življenju izseljenca
7. 12. 2023 ob 11:56

Domovina 126: Pedro Opeka – Miklavž z Madagaskarja
6. 12. 2023 ob 11:25
Prihajajoči dogodki
DEC
09
Javni rožni venec na Kongresnem trgu
06:30 - 07:15
DEC
09
Dan odprtih vrat na Škofijski gimnaziji Vipava
09:00 - 12:00
DEC
09
Klepet - Sonja Porenta
18:00 - 19:00
DEC
11
Brati gore | Triglav je naš ob 130-letnici PZS v Kamniku
18:00 - 19:00
DEC
11
10 mesecev v Srednji Ameriki - potopisno predavanje
19:45 - 20:45
Video objave

Odmev tedna: Za denar gre
8. 12. 2023 ob 19:31

Odmev tedna: Kadrovske zagate in prisilno delo
1. 12. 2023 ob 20:31

Vroča tema: Obnova po poplavah poteka prepočasi, vsak večji dež nas spravi na obrate!
29. 11. 2023 ob 18:35
Izbor urednika

Tri lekcije zgodbe o donacijah za "herojskega gasilca" Sandija Zajca
3. 12. 2023 ob 18:07

Čari "prekarnega dela" in država, ki ne zaupa svojim državljanom
28. 11. 2023 ob 7:22
10 komentarjev
Andrej Muren
Zagotovo ima prav Janša. Šketa je že po svoji politični pripadnosti (komunist) notorični lažnivec in škodljivec.
omega
Naslov prispevka je napačen in skrajno nelojalen do koalicijskega partnerja SDS in JJ osebno. Nihče si ne sme delati utvar, NSi ima naravne zaveznike samo pri desno sredinskih strankah. Tako tudi ne sme biti dileme Šketa : Janša. Vsakdo iz NSi mora vedeti da Šketa dela vse kar more, da bi škodoval sedanji vladi. Kot vsak pravi levičar je brez narodne zavesti in domovinskega čuta, za našo domovino Slovenijo mu ni mar.
Andrej Muren
Ali pravno ni mogoče, da bi vlada odstavila tožilca, ki po njenem mnenju krši pravne norme, počne moralno nevzdržne stvari ipd.? Če to trenutno ni mogoče, je treba ustrezno spremeniti zakonodajo. Noben funkcionar ne sme biti neodstavljiv, če pa je, to resnično lahko pripelje do diktature.
vane
V Moskvo je šel podpisat sporazum o prijateljskem sodelovanju med državama in partijama. Partija potrebuje podporo Moskve pri izpeljavi aretacij, ki jih pipravlja po volitvah, ko bo revolucija spet zmagala nad fašizmom.
Kraševka
Upam samo, da se to ne bo zgodilo. Za državljane državo Slovenijo, bi bila katastrofa, če zmagajo Levičarji! Molimo, da zmaga Desnica, le ta nam zagotavlja NAPREDEK!
APMMB2
Slovenija je res na prelomnici. Ni organa, inštitucije, društva, da ne bi bila prestreljena z levičarskimi agenti.
Slovenija potrebuje normalnost, zato so potrebne spremembe.Te pa niso samo v sprejamanju zakonov in predpisov, moraj priti tudi do zamenjave vodilnih ljudi.
Dolga leta levih vlad in baze, ki izhaja iz enoartiskih časov, so naplavila na vsa vodilna mesta v Sloveniji levo usmerjene ljudi.
Eni so levi iz preppričanja, večina pa oportunistov, ki vidijo svojo kariero v levi opociji, saj je ta praviloma zmagovala.
Sedaj se lahko zgodi, da bo desna vlada podaljšala vladanje za še ena mandat.
Že sedaj prihaja do uravniteženja, v naslednjem mandatu pa lahko levičarji izgubijo primat tudi v inštitucijah, kjer so sedaj trdno zasidrani.
To je ustavno sodišče, vrhovno sodišče , vrhovno tožilstvo, KPK, računsko sodišče, varuh človekovih pravic, komisarsko mesto v EU, mesta najrazličnejših zastopništev, in seveda tudi na nižjih funkcijah v Sloveniji. Tudi volilna komisija je lahko predmet kadrovske zamenjave.
Ko takole na hitro seštejemo vse, ki jih je potrebno zamenjati , gre za nekaj sto, do tisoč ljudi.
Dokler do teh zamenjav ne bo prišlo, Slovenija ne bo demokratična država.
Bistvo demokracije je menjava oblasti.
V vsaki demokratični državi se oblast zanmenja, z oblastjo pa se zamenjajo tudi vodilna mesta pomembnih inštitucij. To mora postati normalnost.
Menjave na vodilnih mestih so potrebne, saj se sicer zaredijo ljudje, ki lahko povzročajo veliko škodo, ki se končno prenese v proračun in jo polačujemo vsi.
Tovaariš Robert Golob je bil 10 let direktor GENi. Glede na znane podatke je čisti dobiček podjetja daleč pod normalo. Vsaj sto milijonov večji bi moral biti. Tako je zaradi njega država utrpela milijardno škodo. Za to pa je dobil vsaj 50 milijonov plače.
To je bilo mogoče, saj je bil naš, naši pa so vladali.
Pa ni edini. In ko seštejemo vse te ekscese, pridemo do zelo velikih številk.
Temu se reče sistemska korupcija. Ta pa je mogoča samo, če je ves državni aparat prepojen z ljudmi, ki korupcijo podpirajo.
Ko danes iz vseh trobil poslušamo,kako razsaja v Slovenij fašizem moramo vedeti, da so ti napadi namenjeni obrambi sistemske korupcije.
Eno bistvenih žarišč te korupcije je bil Forum 21, ki ga je ustanovil Milan Kučan. V forum so se včlanili vodilni bankirj, gospodarstveniki in profesorji, ki so obvladovali več kot polovico Slovenskega kapitala. In potrebno je povdariti, da so ves ta kapital zapravili.
Eden od zločinov je Sava.
Janez Bohorič si je prigrabil verigo najelitnejših slovenskih hotelov. S Kučanom sta slabo gospodarila in spravila Savo na boben. Prenesti so jo morali na slabo banko z dolgom v višini 100 milijonov. Končno je slaba banka Savo prodala Yorku, sumljivemu skladu iz Luxemburga. Ta sklad sedaj prodaja Savo. Levičarji pa sedaj zganjajo nemir, češ, prodaja se Slovenska zlatnina. Kučan in Bohorič sta iz zlatnije naredila staro železo.
Pošteno in dobro bi bilo, da bi oba prišla v parlament in pojasnila, kako sta zavozila Savo. S tem bi sedanji opoziciji KUL pojasnila, da nimajo poslanci prav, ko napadajo vlado, da prodaja Madžarom slovesnko zltnino. Pojasniti bi morala še nekaj: poleg dolga v višini 100 mio, so potrebna še vlaganja najmanj v višini nadaljnih 100mio., da bi Savauspešno poslovala.
V Forumu 21 so sodelovali eminetni ekonomisti, kot recimo dr. Mencinger , ali dr. Kovač. Ta dva sta najmanj soodgovorna za polom Save, saj je Kučan forum ustanovil zato, da bo reševal gdpodarska vprašanja.
Končno: bo kdo za polomijo Save odgovarjal? Recimo tovariš Kučan, ki zna povedati da se v Sloveniji širi fašizem.
Kraševka
Dobro sre razložili, kako je prav Forum 21 dejansko odobraval, kaj narediti s podjetji v državni lasti. Seveda so "Kučanovi direktorji" podjetja prvo izčrpali in potem so denar prelili v Tujino. Propadla podjetja pa so pristala na SDH. Podjetja so propadala, stara partija in Kučanovi prijatelji, pa so bogateli in spravljali denar v davčne OAZE. Tudi sklad York je verjetno del denarja, ki so ga "strici in tete" prenesli v tujino. Sedaj pa ga obračajo in plemenitijo, ter prodajajo podjetje Sava, ki so ga sami kupili z 8o% sconta. Levica je s tem obogatela in z umazanim denarjem sedaj lahko plačuje ustajnike, volilce, sodnike, tožilce..... Vsaka institucija bi morala imeti nad sabo kontrolo! Kdo izvaja kontrolo nad Računskim sodiščem, KPK, nad soniki in TOŽILCI? NIHČE ! In tako lahko hodi Šketa v Rusijo, kjer se izobražuje, kako mora sodstvo skrbeti za ohranitev - ENOPARTIJSKEGA SISTEMA. Tako podučen, gre potem v Bruselj in skuša od tam "minirati" sedanjo vlado JJ, ki ni ekstremno leva. Pa bi morala biti, če tako reče Kučan. Kdo bedi nad Šketo?
Ljubljana
Ja, vse je tako kot ste napisali..hvala in pohvala vam za trud... Toda kdo bo "popravil" možgane milijonu volilcev ? Ki jim lahko 100 krat poveš da je 2 in 2 vedno 4, pa vam ne bodo verjeli... Tako butastega folka kot je v SLO, skoraj nikjer ni...zaradi šole, MSM, levičarske korupcije in kraje za svoje preko proračuna in državnih firm in še na 100 načinov, ki jih izumljajo razni "profesorji"- sistem LDS, le daj svojim...udbomafija je "kupila" zdravo pamet milijona ljudi, ki imajo ali so imeli velike osebne koristi. Kar malo poglejte naokoli in premislite...s kakšno plačo so vse kar imajo naredili, kupili ? Na račun drugega milijona ki gara in plačuje davke...pa ti drugi tega ne razumejo...
Ljubljana
Seveda Sketa ! Kaksen naslov...
Branko1
ŠKETA MOR ODSTOPITI. Laže narodu in škoduje SLO
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.