Radi bi pospešili delo tožilcev v (pred)kazenskem postopku, a najbrž ne za ceno referenduma

POSLUŠAJ ČLANEK
Opozicijska stranka SNS je predlagala spremembo Kazenskega zakonika, in sicer 90. člena (Zastaranje kazenskega pregona). Po skrajšanem postopku je Odbor Državnega zbora za pravosodje v četrtek s sedmimi glasovi za in šestimi proti predlog dopolnitve potrdil. Praktično takoj po potrditvi predloga so sledile kritike iz opozicije, pa tudi iz vrst dela pravne stroke.

Namen spremembe je skrajšati nerazumno dolge predkazenske in kazenske postopke v zadevah gospodarske kriminalitete. V sedaj obstojoči 90. člen bi se dodala dva odstavka. Nova odstavka bi se uporabljala tudi za zastaranje pregona kaznivih dejanj, ki so bila izvršena pred uveljavitvijo sprememb tega zakona (s čimer bi bil zakon retroaktiven).

Strokovnjak za kazensko pravo, dr. Blaž Kovačič Mlinar ocenjuje, da bi ideja generalno gledano lahko bila pozitivna, a je nedodelana. 

Da najbrž ne bo doživela uveljavitve pa ugotavljamo v komentarju uredništva, saj bi pomenila premočno orodje leve opcije proti obstoječi koaliciji v predvolilnem času. 

Mnenja stroke o spremembah odklonilna


Prva sprememba bi povzročila, da kazenski pregon ne bi bil več dovoljen po poteku dveh let od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja, ki ga opravijo policisti na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika pred začetkom kazenskega postopka. Po drugi spremembi pa kazenski pregon ne bi bil več dovoljen v primeru, če je državni tožilec v roku iz prejšnje točke vložil zahtevo za preiskavo po zakonu o kazenskem pregonu ali neposredno obtožnico in je od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja minilo deset let.

Na odboru za pravosodje so bila podana tudi mnenja zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, državnega sveta, ministrstva za pravosodje, vrhovnega državnega tožilstva, sodnega sveta in odvetniške zbornice. Mnenja vseh teh organov so bila odklonilna.

Idejo o skrajšanju zastaralnih rokov so sicer pozdravili, njihova kritika pa se je nanašala na to, da se spreminja napačen zakon. Po njihovem mnenju bi bile omenjene spremembe bolj smiselne v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP). Zakonodajnopravna služba Državnega zbora je opozorila, da je SNS-ov predlog v nasprotju s spoštovanjem načela pravne države in spoštovanjem načela enakosti.

Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Zlatko Ratej je dejal, da bi taka zakonska določba predvsem v bolj zapletenih primerih omogočala amnestijo obdolžencev, predvsem v gospodarskih zadevah. Predsednik odvetniške zbornice Janez Starman je dejal, da bi bilo smiselno zastaralni rok vezati na izvedbo hišne preiskave ali na zaslišanje policije. Podpira razmišljanja v tej smeri, a je predlog SNS-a označil kot sistemsko problematičen.

Če bi do sprememb prišlo, opozicija grozi z referendumom


Kritike so letele tudi iz vrst opozicije. Je pa predlog podprla največja vladna stranka SDS. Strinjajo se, da je potrebno skrajšati oziroma omejiti nerazumno dolge predkazenske in kazenske postopke v zadevah gospodarske kriminalitete. Po njihovem mnenju je umestitev predlaganih mehanizmov v kazenski zakonik upravičena in sistemska. Državni organi (kot so policija, državno tožilstvo, sodišča) morajo zagotoviti, da je vsaka od faz kazenskega postopka izvedena v razumnem roku, enako pa velja za celoten postopek.

Zavod 8. marec, ki je v primerih spremembe definicije posilstva ter zbiranja podpisov za referendum o Zakonu o vodah že pokazal svoj mobilizacijski potencial, je zagrozila tudi z referendumom, če bi prišlo do uveljavitve za mnoge spornih sprememb. Predsednik stranke, ki je spremembe predlagala, Zmago Jelinčič, je dejal, da je stroka proti takim spremembam, »ker se tožilcem ne ljubi delati«, poleg tega pa so po njegovem na odbor prišli le strokovnjaki, ki so proti takim spremembam, drugih pa da ni bilo.

Dejal je še, da ni dopustno, da določeni primeri trajajo 10 let in več, ter da ima Slovenija na področju pravosodja dvakrat več osebja kot zahodnoevropske države.

Odvetnik Kovačič Mlinar o spremembah Kazenskega zakonika


Na Domovini smo glede omenjenih sprememb povprašali strokovnjaka za kazensko pravo, sicer odvetnika dr. Blaža Kovačiča Mlinarja. Dejal je, da gre za nedodelan predlog. Odvetniki si sicer že vrsto let prizadevajo za omejitev predkazenskega postopka, ampak v tem primeru ne gre za primeren predlog.

Varianta, ki bi bila sprejemljiva, bi omogočala, da se od hišne preiskave (ki je del predkazenskega postopka) naprej določa, koliko časa lahko traja predkazenski postopek. Nemogoče je, da imamo za vse vrste postopkov enak rok, v katerem naj se predkazenski postopek opravi. Za lahka in zapletena kazniva dejanja tako ni mogoče imeti enakega roka, v katerem naj bi se zadeva potem rešila.

Ideja generalno bi sicer lahko bila pozitivna, a je izvedba nedodelana. Kovačič Mlinar je še poudaril, da velika večina stroke nasprotuje spremembam. Takšen rok je procesen, zato bi bil, če bi se spreminjanja zakonodaje že lotili, bolj primeren Zakon o kazenskem postopku (ZKP). Ne gre za zastaranje, gre za procesni rok, v katerem morata policija in tožilstvo zaključiti predkazenski postopek, zato bi po mnenju odvetnika Kovačiča Mlinarja morali zadevo urejati v ZKP-ju.

KOMENTAR: Jakob Vid Zupančič
Poseg, ki si ga koalicija pred volitvami ne more privoščiti
Zmago Jelinčič pred volitvami dviguje glavo in sodeč po včerajšnji anketi POP TV-ja, kjer so njegovi SNS po dolgem času namerili odstotke nad parlamentarnim pragom, kar uspešno. Manjšinska koalicija mu je za načelno podporo pri njenih zakonih zagotovo nekaj dolžna, a cena, da bi z glavo skozi zid rinili z njegovim predlogom spremembe Kazenskega zakonika, bi bila za trojko na oblasti vendarle previsoka. Leva opozicija je priložnost nemudoma zgrabila in Janšo ter Počivalška začela obtoževati, da se s skrajšanjem zastaralnih rokov želita rešiti lastnih sodnih bremen (pri Janši omenjajo Trento, pri Počivalšku pa nakup zaščitne opreme, kjer je zadeva v predkazenskem postopku in vprašanje, če se bo sploh znašla pred sodiščem). Zavod 8. marec, opogumljen z uspešnimi akcijami zbiranja spremembe definicije posilstva ter zrušitvijo Zakona o vodah na referendumu, pa komaj čaka na koalicijsko napako, ki bi jim omogočila sprožitev novega referenduma in mobilizacijo množic proti sedanji vladi. Da bi jim z demagogijo, kakršne so se poslužili pri referendumu o vodah, na tako hvaležni temi kot je omejevanje zastaralnih rokov pri gospodarskem kriminalu, uspelo, skorajda ni dvomiti. Zato bo koalicija v tem primeru, če se ne želi ustreliti še v drugo koleno, primorana stopiti korak nazaj in Jelinčičev predlog pospraviti v predal.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike