Soočanje s spolnimi zlorabami v južnoameriški Cerkvi: Premalo zaupamo, da nas bo resnica osvobodila
Uredništvo
- 4. 8. 2020 ob 19:57
- 8 komentarjev
Čeprav je epidemija Covid-19 prekinila javno obhajanje svetih maš v Južni Ameriki, se mnogi vidiki življenja Cerkve nadaljujejo. Tudi prizadevanja za preprečevanje spolnih zlorab s strani duhovnikov v Latinski Ameriki.
Preko 2000 ljudi se je udeležilo video konference v organizaciji Centra za zaščito otrok Mehiške katoliške univerze in Papeške skupine za zaščito mladoletnih, ob podpori Južnoameriških škofov, poroča Cruxnow.com. V tem primeru ni šlo za sestanek, namenjen pihanju na dušo, temveč odkrito in ostro debato. Udeleženci so bil tako laiki kot duhovniki in škofje.
Pravnica Maria Josefina Martinez Bernal, predstavnica ene od organizacij žrtev spolnih zlorab, je povedala, da še nikjer drugje ni videla takšnega uničenja. »Predstavniki Cerkve so v imenu Boga prevarali vernike, ko so na svetih krajih zlorabili zaupanje mladih. Ravno zato mnogi žrtvam niso verjeli.«
Še posebej je poudarila pomen prekinjanja molka na to temo in poimenovanja stvari takšnih kot so. »Čeprav mnoge žrtve izgubijo vero v Boga in zaupanje v iskanje pravice znotraj Cerkve jih pri prijavah vodi močan motiv, da bi preprečili, da bi se še komu zgodilo to, kar se je zgodilo njim.« Kot je dodala, ni dovolj, da razumemo motive storilcev, ampak tudi okolje, ki zlorabe omogoča.
Martinezova je opozorila tudi na vlogo laikov, ki smo dolžni izraziti svoje mnenje, tudi če se naš trud včasih zdi nesmiseln v boju s cerkveno birokracijo.
Povedala je še, da je pod papežem Frančiškom prišlo do preiskav in zamenjav v vodstvenih strukturah cerkve v Južni Ameriki. Opozorila pa je na problem, da je papež le sprejel odstope škofov, razlogi za njihove odhode pa niso bili ustrezno predstavljeni.
Nemški jezuit Hans Zollner je poudaril, da v Cerkvi ne jemljemo resno Jezusovih besed iz Janezovega evangelija (Jn 8,32), da nas bo resnica osvobodila. Zakaj bi se sicer tako zelo bali priznati trpljenje in bolečino, ki ga prinašajo zločini zoper najšibkejše?
Cerkev je pozval k priznanju napak, ki so bile storjene in implementaciji zakonov, ki bi jih preprečevali v prihodnje. Zaveznike pa vidi tudi v strokovnjakih zunaj Cerkve, ki se lahko s cerkvenimi prizadevanji dopolnjujejo, še posebej tam, kjer smo sami najšibkejši.
Predstavnik Papeške skupine za zaščito mladoletnih Andrew Azzopardi je poudaril, da Cerkev ne bo povrnila svoje verodostojnosti, dokler ne izkaže dosledne drže proti spolnim zlorabam. Pozval je tudi, naj delo organizacij za preprečevanje spolnih zlorab usmerjajo žrtve le teh, če želimo, da Cerkev postane bolj varen prostor.
Daniel Portillo iz Mehiške univerze je še pohvalil vlogo medijev pri odkrivanju škandalov, s čimer so Cerkev opozorili na to, da ni počela tega, kar od nje pričakuje njen Ustanovitelj. »Zato so tudi danes potrebni preroki. Biti prerok pa ne pomeni napovedovanja prihodnosti, ampak govoriti resnico.«
Portillo je zaključil v upanju, da bodo te napake Cerkve kmalu zgodovina ter poudaril pomen zaupanja v vodenje Svetega Duha pri vseh naših naporih. Le tako bo ozračje zlorab izginilo in Cerkev bo lahko vstopila v prihodnost.
Na konferenci sta bila prisotna tudi kardinala Sicluna in Bartomeu, ki sta prizala nekatere svoje napake v postopku preiskave spolnih zlorab v Latinski Ameriki.
Preko 2000 ljudi se je udeležilo video konference v organizaciji Centra za zaščito otrok Mehiške katoliške univerze in Papeške skupine za zaščito mladoletnih, ob podpori Južnoameriških škofov, poroča Cruxnow.com. V tem primeru ni šlo za sestanek, namenjen pihanju na dušo, temveč odkrito in ostro debato. Udeleženci so bil tako laiki kot duhovniki in škofje.
Najhujše je, da so bili zločini storjeni na svetih krajih, zato mnogi žrtvam niso verjeli
Pravnica Maria Josefina Martinez Bernal, predstavnica ene od organizacij žrtev spolnih zlorab, je povedala, da še nikjer drugje ni videla takšnega uničenja. »Predstavniki Cerkve so v imenu Boga prevarali vernike, ko so na svetih krajih zlorabili zaupanje mladih. Ravno zato mnogi žrtvam niso verjeli.«
Še posebej je poudarila pomen prekinjanja molka na to temo in poimenovanja stvari takšnih kot so. »Čeprav mnoge žrtve izgubijo vero v Boga in zaupanje v iskanje pravice znotraj Cerkve jih pri prijavah vodi močan motiv, da bi preprečili, da bi se še komu zgodilo to, kar se je zgodilo njim.« Kot je dodala, ni dovolj, da razumemo motive storilcev, ampak tudi okolje, ki zlorabe omogoča.
Martinezova je opozorila tudi na vlogo laikov, ki smo dolžni izraziti svoje mnenje, tudi če se naš trud včasih zdi nesmiseln v boju s cerkveno birokracijo.
Povedala je še, da je pod papežem Frančiškom prišlo do preiskav in zamenjav v vodstvenih strukturah cerkve v Južni Ameriki. Opozorila pa je na problem, da je papež le sprejel odstope škofov, razlogi za njihove odhode pa niso bili ustrezno predstavljeni.
Cerkev premalo zaupa v Jezusove besede, da nas bo resnica osvobodila
Nemški jezuit Hans Zollner je poudaril, da v Cerkvi ne jemljemo resno Jezusovih besed iz Janezovega evangelija (Jn 8,32), da nas bo resnica osvobodila. Zakaj bi se sicer tako zelo bali priznati trpljenje in bolečino, ki ga prinašajo zločini zoper najšibkejše?
Cerkev je pozval k priznanju napak, ki so bile storjene in implementaciji zakonov, ki bi jih preprečevali v prihodnje. Zaveznike pa vidi tudi v strokovnjakih zunaj Cerkve, ki se lahko s cerkvenimi prizadevanji dopolnjujejo, še posebej tam, kjer smo sami najšibkejši.
Predstavnik Papeške skupine za zaščito mladoletnih Andrew Azzopardi je poudaril, da Cerkev ne bo povrnila svoje verodostojnosti, dokler ne izkaže dosledne drže proti spolnim zlorabam. Pozval je tudi, naj delo organizacij za preprečevanje spolnih zlorab usmerjajo žrtve le teh, če želimo, da Cerkev postane bolj varen prostor.
Pomembna vloga medijev
Daniel Portillo iz Mehiške univerze je še pohvalil vlogo medijev pri odkrivanju škandalov, s čimer so Cerkev opozorili na to, da ni počela tega, kar od nje pričakuje njen Ustanovitelj. »Zato so tudi danes potrebni preroki. Biti prerok pa ne pomeni napovedovanja prihodnosti, ampak govoriti resnico.«
Portillo je zaključil v upanju, da bodo te napake Cerkve kmalu zgodovina ter poudaril pomen zaupanja v vodenje Svetega Duha pri vseh naših naporih. Le tako bo ozračje zlorab izginilo in Cerkev bo lahko vstopila v prihodnost.
Na konferenci sta bila prisotna tudi kardinala Sicluna in Bartomeu, ki sta prizala nekatere svoje napake v postopku preiskave spolnih zlorab v Latinski Ameriki.
Zadnje objave
Ščurki in podgane v UKC Ljubljana
16. 3. 2026 ob 0:37
Gibanje Svoboda na volitve brez programa!
15. 3. 2026 ob 18:43
Tik pred volitvami razpisanih več kot 100 delovnih mest v javnem sektorju
15. 3. 2026 ob 16:33
Ekskluzivno za naročnike
Fibula, knof, zadrga in še knoflca, če se kaj strga – svet pred zadrgo in po njej
15. 3. 2026 ob 14:00
Ottavio Brajko: Brez kompanije živet' se ne da
15. 3. 2026 ob 12:00
Od družinskih vzorcev do duševnih stisk
15. 3. 2026 ob 9:58
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Matičina knjižna potovanja
13:00 - 14:00
MAR
29
Janko in Metka
17:00 - 19:00
APR
16
Adi Smolar
19:00 - 21:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. Domovina 242: Pod lepimi besedami Golobove vlade so laži in prevare
11. 3. 2026 ob 6:10
8 komentarjev
APMMB2
Kristus je rekel: "kdor nima greha ,naj vrže kamen!"
Kdo med nami lahko razpravlja?
AlojzZ
Ta citat se veže na obsodbo. Razprava je pa nekaj drugega.
obrambapes
Ne, po moje na obsojanje kot tako, saj potem noben sodnik ne bi smel nič obsoditi ker ima tudi on grehe. Tukaj je Kristus mislil predvsem na hinavskost. Kdo med njimi morda ni prevaral svoje žene? Ali pa šel k prostitutki? Morda celo k tej, ki so jo kamnali!
AlojzZ
No, obstaja pa še drugi pogled na dogajanje zadnjih stoletij, ki ga je opisal Taylor Marshall v knjigi Infiltration: The Plot to Destroy the Church from Within Hardcover. Sledi prevod oglasa za to knjigo.
Skoraj dve tisočletji sta minili, ko so sovražniki katoliške cerkve spoznali, da Cerkev od zunaj ne morejo uspešno napadati. Dejansko je nešteto napadov od Nerona do Napoleona uspelo le ustvariti naklonjenost in mučeništvo naše katoliške vere.
Vse se je spremenilo sredi 19. stoletja, ko so tajne družbe iz modernistov in marksistov naredile načrt, da bodo od znotraj pokvarile katoliško Cerkev. Njihov cilj je spremeniti njen nauk, bogoslužje in njeno poslanstvo.
V tej očarljivi in skrbno dokumentirani knjigi dr. Taylor Marshall odgrne zaveso na njihovem zlobnem načrtu in prikaže, kako so ti Kristusovi sovražniki strateško vtihotapili v semenišča, potem duhovništvo, nato episkopatijo in na koncu med kardinale, ki naj izvolijo njihovega papeža.
Videli boste, da na videz neskončni škandali, ki trpinčijo Cerkev, niso posledica, kot mnogi mislijo, kulturnih sprememb ali Vatikana II, temveč naravne posledice orkestriranega demonskega zapleta uničevanja Cerkve.
Na straneh te knjige boste odkrili:
• Kako so papeži v 19. stoletju odkrili načrt infiltracije v Cerkev.
• Kako so teologi, za katere sumijo, da so modernisti, postali močni vatikanski mešetarji.
• Kako so spremembe katoliškega kanonskega prava omogočile, da so duhovniki plenilci, kot je Theodore McCarrick, ostali na položaju moči.
• Kako je Mati Božja iz La Salette preroško opozorila na zaroto infiltriranja v Cerkev.
• Kako so glavnega tvorca liturgičnih sprememb odkrili kot prostozidarja.
• Prizadevanje nadškofa Fultona Sheena pri razkrivanju komunistične infiltracije med duhovništvo.
• Kako zmedena zgodovina Tretje Fatimske skrivnosti vpliva na infiltracijo v katoliško Cerkev.
• Pojasnilo papeža Pavla VI, da Vatikan II no bil nezmotljiv.
• Kako je papež Pavel VI preklical glasovalne pravice kardinalov nad 80 let starosti, s čimer je zagotovil, da so ga imenovali vsi volilni kardinali.
• Kako so se merila za svetništvo preusmerila od človekovih zgodovinskih dejanj do njegovih osebnih prepričanj.
• Zapletene korenine mafije St. Gallen in kako so si začrtali spremeniti katoliški nauk in izvoliti papeža Frančiška.
Kraševka
AlojzZ, podali ste zelo dober prikaz.
Kajtimara
alojzz, brala Infiltration od Marshalla. resnica je srhljiva. za @morda pa: knjigo priporočam v branje, razjasni marsikatero najasnost in nepravilnost, celo greh, ki se dogaja trenutno v Cerkvi. zaključek je zelo spodbuden, kljub veliki teži greha, ki Cerkev bremeni. dejstvo je, da hudič Cerkev neznansko sovraži in jo poskuša oslabiti od zunaj in od znotraj, toda Sveti Duh jo ohranja in rešuje. ostati in moliti za Cerkev, Kristusovo nevesto v času njene kalvarije.
Hribarjev Rafko
Hmmm...
Kje je pa naša ljuba lokalna Cerkev?
Kaj pa naši pastirji, zaupajo, da nas bo resnica osvobodila?
Globoko spoštovanje do vaških župnikov.
Kaj pa višje v hierarhiji?
Včasih dobim občutek, da monsinjorjem vera strmo pada, sorazmerno z višino v hierarhiji.
Metropolitana, Lazaristi, Zvonovi, Goričane, Dovolj.je , ...
Monsinjorji, obstaja ena dobra knjiga z navodili, kakšen odnos imeti z Bogom. Pa kakšen odnos imeti s sočlovekom. Priporočam v branje!
Knjiga, stara 2000let!
.Biblija!
Berite jo, pastirji!
Berite in živite po njej!
APMMB2
Človek ni popoln.
Narava ga je ustvarila, da živi v skupnosti, da je družbeno bitje.
Da lahko preživi v skupnosti in da skupnost lahko preživi, si je človeštvo omislilo moralo, to je skupek pravil, po katerih se mora posameznik ravnati, da je lahko član skupnosti.
Morala je prešla v religijo in zato je človek versko bitje.
Različne družbe imajo različno vero, različno moralo.
Niti morala, niti vera nista nekaj večnega in nespremenljivega. Se spreminjata.
Iluzija pa je, da človek ni versko bitje, da je ateist.
Ateizem se je zlasti razširil z marksizmom, saj Marx izrazito nasprotuje veri in kot nadomestek ponuja svoj nauk, ki ogroža vse vere, tudi katoliško.
Tako se je vnela bitka med marksisti in katoličani.
Po nekot gre bitka na nož.
Katoličani, ki sledijo Kristusu so popustlivejši, marksisti pa agresivnejši.
Spolne zlorabe so zavržne. Nedopustne, ne glede na to, kdo jih počne.
Nihče, nobena sredina pa se jim ne more izogniti. Povsod se pojavljajo, ker je očitno v človeški naravi nagon močnješi od morale.
Tako se tudi v cerkvi poraja zlo, nemorala in prav je, da se razkrije, da se kaznuje.
Upoštevti pa moramo, da smo v vojnem stanju, saj se bojujejo marksisti s katoliki.
V tej vojni je mnogo bitk, mnogo ofenziv in mnogo delnih zmag. Posamezne bitke se končajo z zmago ene, ali druge strani, končnega zmagovalca pa še ni mogoče napovedati.
Bitka na področju spolnih zlorab je dobro izbrano področje za marksiste, saj se cerkev zelo težko brani pred napadi zato, ker je katoliška morala na tem področju zelo nepopustljiva in so kršitve strogo kodificirane. Marksisti tako na zelo preprost način lovijo kler, ki se ujame v lastno past.
Vsaka bitka prinaša koristi in pred vsem pa škodo.
To bitko je potrebno ocenjevati pred vsem s tem, komu in koliko škode prinaša.
Nedvomno je poraženec katoliška cerkev. Vprašanje pa je kdo je na zgubi?
Prav gotovo izgublja človeška družba, saj zmaguje ateizem, ta pa za družbo ni koristen, je škodlijiv.
Poglejmo si, koliko škode je ateizem že povzročil ljudem?
Ne se slepiti. Ne gre za moralo, gre za bitko, dobro premišljeno.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.