Sodniška neodvisnost se ne meri samo po debelini denarnice

Obnašanje Urške Klakočar Zupančič bi se tudi v svetu zabavljaštva, estrade in pop kulture na trenutke zdelo ekscesno in pretirano. Sodnikom je »popridigala« v oddaji Politično s Tanjo Gobec. Foto: posnetek zaslona TVSLO 1
POSLUŠAJ ČLANEK

Predsednica Državnega zbora (DZ) Urška Klakočar Zupančič ne skriva, kako neizmerno uživa v svoji funkciji. Nepopisno ji godi, da je v središču pozornosti. Na valovih čustvene vznesenosti rada podučuje, pridiga, moralizira, žuga, ošteva, kdaj tudi polaska, a vselej na način, da sebe postavlja v srčiko dogajanja in zanimanja medijev. 

Táko, še ne videno obnašanje v sferi politike, zlasti ko gre za najvišje oblastne funkcije, bi se tudi v svetu zabavljaštva, estrade in pop kulture na trenutke zdelo ekscesno in pretirano. Kot opazovalec takega obnašanje si njeno vedenje razlagam kot predanost nenasitnemu egu. Lakota slednjega se le še stopnjuje in služenje takemu gospodarju zahteva vse mogoče bližnjice, tudi nepremišljene in kontradiktorne izjave. Gospa predsednica je bila nekoč sodnica, kar priložnostno, kadar podučuje o kaki zadevi, ki ima po njenem mnenju stik s pravom, v podkrepitev svoje trditve tudi rada izpostavi.  

Klakočar Zupančičeva rada podučuje, pridiga, moralizira, žuga tudi sodnikom, piše Jan Zobec v svoji kolumni in ugotavlja, da bi se glede na svojo izobrazbo in nekdanji poklic morala zavedati, da pri vprašanju sodniških plač niso v igri le koristi sodnikov, ampak bistveno več. K sodniški neodvisnosti poleg trajnosti sodniškega mandata nič ne prispeva bolj kot stabilnost sodnikove plače, spominja Zobec na besede Alexandra Hamiltona ter razloži, zakaj podpira proteste sodnikov in zakaj Slovenija spada v drugo ligo vzhodnoevropskega sodstva. Preostanek članka je na voljo naročnikom na spletno ali tiskano Domovino.

Želite prebrati članek v celoti? Postanite naš naročnik ali kupite 72-urni dostop do naročniških vsebin za 3,95 €.

 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike