Socializem in kapitalizem - kako ju dojemajo v ZDA in kako v Sloveniji?

Vir: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Raziskava ameriškega Pew Research Centra je pokazala, da v ZDA upada pozitivno dojemanje tako kapitalizma kot socializma. Kljub temu tam načeloma kapitalizem še vedno vidijo bolj pozitivno kot socializem. Je pa to dojemanje močno odvisno od strankarske opredeljenosti.  

Socializem dojemajo pozitivno predvsem tisti, ki se opredeljujejo za demokrate. Nasprotno ga negativno dojemajo tisti, ki se opredeljujejo za republikance. Podobno je z odnosom do kapitalizma, ki ga pozitivno dojemajo predvsem republikanci, medtem ko nanj pozitivno gleda manj kot polovica demokratov.

Vir: Pew Research Center


Glede svojih stališč do te teme so republikanci bolj stabilni, saj se od prejšnje raziskave ta niso veliko spremenila. Do upada pozitivnega dojemanja obeh sistemov je prišlo primarno s strani demokratov.

Pomemben faktor je starost


Zelo pomemben faktor pri vrednotenju obeh sistemov je starost. Tako je za mlajše bolj verjetno, da bodo na socializem gledali pozitivno, na kapitalizem pa negativno. Podpora socializmu tako pada glede na starostno skupino (od mlajših k starejšim) in obratno velja za podporo kapitalizmu, ta narašča glede na starost. 

Kot bi verjetno pričakovali, je naklonjenost socializmu bolj pogosta med revnejšimi, kapitalizmu pa so bolj naklonjeni premožnejši. 

Vir: Pew Research Center


Dojemanje sistemov


Američani v kapitalizmu vidijo sistem, ki ljudem daje priložnosti in svobodo, v socializmu pa sistem, ki ljudem pomaga zadovoljiti osnovne potrebe. Vendar pa je tudi to dojemanje odvisno od strankarske opredeljenosti. 

Tako se približno tretjina demokratov strinja s trditvijo, da “socializem daje vsem ljudem enake možnosti za uspeh”, medtem ko se s tem strinja le enajst odstotkov republikancev. Z enako trditvijo za kapitalizem pa se strinja več kot polovica republikancev, a le petina demokratov. 

Kako pa je pri nas?


Enakovredne analize za primerjavo s Slovenijo nimamo, vendar pa so raziskave Slovensko javno mnenje (SJM) med leti 1995 in 2013 merile odnos Slovencev do obeh sistemov. Te so pokazale, da ima večina vprašanih v celotnem obdobju do socializma pozitiven odnos (izjema je edino SJM 1996), do kapitalizma pa negativen odnos. Pozitiven odnos do socializma je tekom časa še naraščal, pozitiven odnos do kapitalizma pa upadal.  

Avtorji raziskave trdijo, “da je socializem kot vrednostni sistem ves čas tranzicije močno prisoten in ne glede na zelo različne faze razvoja povsem dominanten. Potemtakem lahko rečemo, da socializem kot vrednotni sindrom ne oživlja, ampak sploh ni oslabel.” 

Slovenske raziskave kažejo, da se s starostjo povečuje delež tistih, ki imajo negativen odnos do kapitalizma, in zmanjšuje delež tistih, ki imajo do kapitalizma pozitiven odnos. Podobno kot v Ameriki so negativna stališča do kapitalizma manj pogosta pri spodnjem in pri zgornjem sloju, najbolj pogosta pa pri delavskem in srednjem sloju. Vendar pa avtorji kot zanimivo izpostavijo, “da je največji delež negativnih stališč do socializma prisoten v spodnjem sloju, največji delež pozitivih stališč pa pri zgornjem”.


Prav tako kot v Ameriki na odnos do sistemov vpliva ideološka samoopredelitev anketirancev. Levičarji imajo tako pogosteje negativna stališča do kapitalizma kot desničarji in pogosteje pozitivna stališča do socializma kot desnica. 



 

 
KOMENTAR: Teo Petrovič Presetnik
Raziskavi kažeta na pomembno razliko med Slovenijo in ZDA
Medtem ko so v ZDA kritični do obeh sistemov, imajo še vedno dosti bolj pozitiven odnos do kapitalizma. Pri nas je ravno obratno, kot je videti, imamo o socializmu mnogo bolj pozitivno mnenje kot o kapitalizmu. In medtem ko v ZDA pada podpora obema sistemoma, pri nas beležimo rast podpore socializmu. Seveda raziskavi nista strokovno primerljivi, ob različni metodologiji pokrivata tudi različna časovna obdobja. Vseeno se da iz njiju izvleči določene zaključke in primerjave. Najbolj zaskrbljujoča je podpora socializmu med mladimi. To lahko verjetno pripišemo njihovemu pomanjkanju izkušenj s socializmom in spremenjenemu medijskemu poročanju. S koncem hladne vojne socializem ni več "javni sovražnik", konkurenca oziroma resna alternativa. Kar pa se mi zdi tu bistveno, je nekaj, kar poudarijo v ameriški raziskavi. Medtem ko kritiki socializma izpostavljajo primere, kot je Venezuela, njegovi podporniki radi podajajo primere, kot sta Finska in Danska. Tu menim, da gre za ignoranco, saj se meša pojma socializem in socialna demokracija. Skandinavske države so resda socialne, a so še vedno kapitalistične. Njihova ureditev ni socialistična. Tu bi se navezal na pogost argument levičarjev: da pravega socializma oziroma komunizma še nismo nikjer res doživeli. Pogosto se mi zdi, da se obeh sistemov ne obravnava enakovredno. Medtem ko se na kapitalizem gleda dokaj realistično ter posledično kritično, imajo mnogi do socializma veliko bolj idealističen odnos; "kaj naj bi ta (lahko) bil", ne pa, kaj dejansko v praksi je.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike