So sankcije Zahoda res neučinkovite in se rusko gospodarstvo postavlja na noge?

Privzeta profilna slika
Jani Lovšin
POSLUŠAJ ČLANEK
Gospodarske sankcije, ki jih je Zahod naložil Rusiji, po nekaterih navedbah ne učinkujejo. Potem ko se je po začetku vojne in njihovi uvedbi zdelo, da se bo zgodil kolaps ruskega gospodarstva, se zdi, da se je Rusija najbolj črnemu scenariju uspela izogniti.

Rubelj si je več kot opomogel, trgovinski presežek bo letos rekorden. A to je, kot opozarjajo ekonomski analitiki, le del zgodbe, na podlagi katere ni mogoče zaključiti, da so zahodne sankcije brezzobe. Drži pa, da bo njihov učinek zamejen, dokler ne bo močno okrnjen ruski izvoz. 

Zahodne sankcije, ki so sledile začetku agresije v Ukrajini, so sesule tečaj rublja in povzročile paniko v finančnem sektorju. Po obsežni intervenciji ruske centralne banke, ki je med drugim uvedla strog nadzor kapitala in dvignila obrestne mere na kar 20 %, se je situacija – vsaj navidezno – stabilizirala. Mesečna rast cen življenjskih potrebščin je bila še v marcu skoraj 8-odstotna, v aprilu pa je padla na 1,6 %. Rubelj, ki naj bi po napovedih Joeja Bidna postal rubble (ruševina), pa si je ne le opomogel, ampak je njegova vrednost celo najvišja v zadnjih štirih letih.

https://twitter.com/JordanSchachtel/status/1527329977695252481?s=20&t=iJ1H0qAsqaLs9HS47krV0A

Ekonomski Blitzkrieg


Ocene situacije, kaj se v resnici dogaja z ruskim gospodarstvom, se precej razlikujejo. Britanski tednik Economist je v začetku maja presenetil s člankom z naslovom Rusko gospodarstvo je spet na nogah in s tem nekako pritrdil Vladimirju Putinu, ki je izjavil, da se je zahodni ekonomski Blitzkrieg izjalovil.

Ruska centralna banka je znižala ključno obrestno mero (kar pomeni, da se je bančna panika umirila), presenetljivi pa naj bi bili tudi kazalniki gospodarske aktivnosti: potrošnja električne energije je padla le za vzorec, napovedi o 15 % skrčenju BDP pa se po novem zdijo pretirane.

Kritiki opozarjajo, da na podlagi tečaja rublja ni mogoče izpeljevati ocen o (ne)prizadetosti ruskega gospodarstva. Centralna banka je namreč za njegovo reševanje mobilizirala vsa razpoložljiva sredstva in pokurila rezerve. Visoka vrednost rublja je po njihovem mnenju zato fiktivna in kratkoročna.

Uvoz-izvoz


Rusija je zaradi povišanega izvoza (ta je sicer količinsko zmanjšan, a so cene energentov toliko višje) in okrnjenega uvoza na poti k rekordnemu trgovinskemu presežku, kar je seveda ključen razlog za stabilnost gospodarstva. A kaj ko s temi denarnimi prilivi vedno težje kupuje na tujem. Paul Krugman je v kolumni za NYT opozoril, kako pomembno je Rusiji onemogočati uvoz. Želja je bila, da se ji onemogoči izvoz, a je bilo po mnenju Krugmana narejenega v tej smeri sramotno malo, predvsem zaradi evropske odvisnosti od ruskega plina.

Lažje je prepovedati izvažanje v Rusijo in tako prizadeti ruski uvoz, kar v tem primeru nima le ekonomskega, ampak tudi vojaški učinek. Za razliko od Ukrajine, ki lahko računa na vedno nove pošiljke orožja, na drugi strani ruske vojaške zaloge kopnijo, hkrati pa jim zaradi onemogočenega uvoza primanjkuje komponent, ki jih potrebuje vojaška industrija.

Kot zapiše Krugman: "Bistvo mednarodne trgovine je v uvozu, ne v izvozu. Koristi trgovine ne bi smeli meriti s tem, koliko delovnih mest in dohodka ustvariš v izvoznih industrijah; ti delavci bi lahko nenazadnje počeli tudi kaj drugega. Koristi trgovanja so v uporabnih dobrinah in storitvah, ki jih tvojim državljanom zagotavljajo druge države."

Kljub temu da je rusko gospodarstvo v primerjavi z zahodnimi v večji meri samozadostno in zato manj odvisno od uvoza, pa ima nedostop do svetovnih trgov ob kratkoročnih tudi hude dolgoročne posledice. Janis Kluge iz Nemškega inštituta za mednarodne in varnostne zadeve je za blog The Hundred povedal: "Brez dostopa do zahodnih oskrbovalnih verig, finančnih trgov in tehnologij bo postalo rusko gospodarstvo veliko bolj primitivno in se bo še bolj zanašalo na izvoz surovin."

V Rusijo pa ne izvažajo manj samo zahodne, ampak tudi azijske države (graf spodaj).

https://twitter.com/IikkaKorhonen/status/1526086893271715840?s=20&t=k_oUlL75YptDceC00aSQCg

Učinek sankcij ima svojo mejo


Sankcije proti Rusiji tudi sicer po mnenju večine ekonomskih analitikov učinkujejo. Se je pa Rusom uspelo izogniti gospodarskemu kolapsu, ki se je napovedoval po začetnem šoku, potem ko je oster odziv Zahoda ruske vojne načrtovalce presenetil.

Na okrogli mizi Evropskega političnega centra (EPC) so se govorci strinjali, da imajo učinki sankcij brez dodatnih posegov pri dobavi ruskih energentov svojo mejo. Energenti namreč predstavljajo 50 % prihodkov ruskega izvoza, 60 % prihodkov od plina pa prihaja iz Evrope. Kot je dejal Edward Fishman: "Dosegli smo mejo pritiska, ki ga lahko vršimo nad Rusijo brez agresivnih sankcij na področju nafte in plina."

Do dogovora o prepovedi uvoza ruske nafte v EU je v ponedeljek vendarle prišlo. Do konca leta naj bi se članice EU tako odpovedale 90 % ruske nafte. O naftnem embargu in njegovih posledicah smo na Domovini pisali TUKAJ.


Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Osamosvojitelji: Vrnitev obveznega vojaškega roka je edina rešitev pred grozečo vojno
  • 04. 02. 2024
Je ruska družba res branik tradicionalnih vrednot, kot trdi Putin? Raziskave pravijo drugače
  • 19. 12. 2023
EU mora temeljito razmisliti o vzpostavitvi lastnih obrambnih kapacitet in lastne obrambne politike
  • 24. 02. 2024