Voditelji članic EU sprejeli embargo 90 % uvoza nafte iz Rusije. Kakšne bodo posledice za Evropo?

Voditelji držav članic Evropske unije so v ponedeljek na vrhu v Bruslju dosegli dogovor o prepovedi uvoza ruske nafte v EU. Članice naj bi se do konca leta odpovedale 90 % ruske nafte.

Ostala bo zgolj še nafta, ki jo Madžarska, Slovaška in Češka prejmejo po južnem kraku naftovoda Družba. Gre torej za okoli 10 oziroma 11 % ruske nafte.

Sistemski šok zaradi embarga EU na rusko nafto ne bo občuten le v Evropi. Potrebne bodo prilagoditve evropskega energetskega sistema od načelnih do popolnoma praktičnih.

Vrh EU sprejel šesti paket sankcij proti Rusiji

Po dolgotrajnem usklajevanju in dogovorih je vrh evropskih voditeljev držav članic včeraj sprejel paket sankcij, v katerem, med drugim piše naslednje: "Evropski svet se strinja, da bo šesti sveženj sankcij proti Rusiji zajemal surovo nafto in naftne derivate, dobavljene iz Rusije v države članice, z začasno izjemo za surovo nafto, dobavljeno po naftovodih."

"Končati se morajo vsi spori v Evropi, notranji spori, ki zgolj spodbujajo Rusijo, da vedno bolj pritiska na vas," je dejal Volodimir Zelenski, ki je vrh EU-ja nagovoril prek videopovezave. "Samo z veliko enotnostjo je mogoče najti učinkovite odgovore na vse, kar je Rusija storila proti nam in proti vam," je še povedal v nagovoru, ki je objavljen tudi na spletni strani urada ukrajinskega predsednika. "Dogovor o šestem svežnju sankcij je treba sprejeti. Mora biti učinkovit, torej mora vključevati tudi nafto. Da bo Rusija občutila ceno za tisto, kar dela proti Ukrajini in celotni Evropi. In da bomo mi in vi končno postali neodvisni od ruskega energetskega orožja. Vsaj od nafte," je povedal.

Embargo na nafto je del šestega svežnja sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino, ki vključuje še izključitev treh ruskih bank iz sistema Swift, tudi največje ruske banke Sberbank. Poleg tega bodo v okviru sankcij prepovedali oddajanje dodatnim trem ruskim televizijam v državni lasti. Razširili pa bodo tudi seznam ljudi, proti katerim so uvedene sankcije.

Evropska unija bo Ukrajini še naprej zagotavljala podporo za kritje humanitarnih in likvidnostnih potreb ter potreb, povezanih z obnovo države. Poleg tega bo Evropska unija skupaj s partnericami iz skupine G7 še naprej podpirala ukrajinsko vlado v zvezi z njenimi nujnimi likvidnostnimi potrebami. Ukrajini je v letu 2022 pripravljena odobriti novo izredno makrofinančno pomoč v višini do 9 milijard EUR. Evropski svet pa pozdravlja sprejetje sklepa o opustitvi uvoznih dajatev za ves ukrajinski izvoz v Evropsko unijo za eno leto.

Slovenski premier Janez Janša je v današnji jutranji izjavi za medije poudaril, da najtrši oreh še prihaja in to je plin, kjer je voditeljem zaželel vso srečo pri reševanju tega problema. Glede dogajanja v Ukrajini pa je poudaril, da se je sedaj potrebno fokusirati na pomoč na fronti, saj prihaja t.i. suho obdobje, ki bo vojaško močnejši Rusiji omogočilo ofenzivo. "Če se nočemo čez mesec dni pogovarjati o novih milijonih beguncev iz Ukrajine, se moramo sedaj osredotočiti na vojaško pomoč Ukrajini," je dejal premier.

O vtisih glede svojega zadnjega srečanja voditeljev EU, pa je premier dejal: "Če bom še kdaj član EUCO upam, da bo tukaj še vedno veliko pogumnih kolegov, ki sem jih spoznal v dveh letih. Še posebej kolegice iz Danske, Finske, Švedske, Estonije, ker v tem trenutku so one tiste, ki v pravo smer usmerjajo evropski čoln."

Celotno izjavo premierja Janeza Janše si lahko ogledate v spodnjem posnetku.



Po celonočnih pogajanjih sta zmago razglasila tako evropska večina, kot tudi madžarski predsednik Viktor Orban, saj je Madžarska izvzeta iz embarga. Naslednji spor, ki se obeta pa bo o roku tega embarga. Tako je situacijo komentiral nizozemski premier Mark Rutte z besedami: "Priznati moramo, da so v težkem položaju ... Mislim, da imajo nekaj argumentov." Vendar pa je poudaril, da se bodo voditelji k tej temi vrnili že na naslednjem zasedanju.

Podobno svari tudi belgijski premier Alexander De Croo, ki pravi, da bi morala biti izjema kratkoročna vendar hkrati je priznal, da dogovora o rokih ni bilo. Obenem pa je v svoji izjavi zavrnil, da bi se EU pripravljala tudi na popoln embargo plina. "Osredotočiti se je potrebno na realizacijo naftnega embarga," je zaključil.

Kaj embargo pomeni za evropsko gospodarstvo? Nemčija se že prilagaja.

Andrei Belyi, profesor energetskega prava in politike na Univerzi v vzhodni Finski in ustanovitelj energetskega svetovalnega podjetja Balesene OÜ, pravi, da bi imel takojšnji embargo za mnoge države EU dramatične posledice, še vedno pa bodo čutile učinke embarga, ki bi se začel izvajati do konca letošnjega leta. Vendar pa se nekatere države pripravljajo na alternative

Nemški podkancler in minister za gospodarstvo in podnebne ukrepe Robert Habeck je 3. maja na srečanju ministrov EU za energijo v Bruslju dejal, da je treba v prihodnje zagotoviti, da bo Nemčija v prihodnosti lahko sprejela nove ukrepe: "V preteklosti smo bili močno odvisni od Rusije [glede nafte]. Pred začetkom vojne je bila ta odvisnost 35-odstotna. Zdaj smo jo zmanjšali na 12 %."

Nemčija dobiva nafto iz treh naftovodnih sistemov, ki potekajo na zahodu, vzhodu in jugu države. Na jugu nafta prihaja iz Italije, na zahodu in severu pa iz nemških in nizozemskih pristanišč v Severnem morju. Vzhod pa oskrbuje ruski naftovod Družba, ki ga upravlja ruska družba Transneft. V prihodnjih mesecih bo morala Nemčija pripeljati nafto z zahoda na vzhod, težava pa je v tem, da ni naftovodnih povezav. Nafta bo morala potovati z ladjami, morda pa tudi po cesti in železnici.

"Poiskati moramo nekaj ladij, ki prevažajo nafto z zahoda na vzhod, pripraviti moramo pristanišča, pripraviti moramo cevovode, zato nam pomaga čas," je dejal Habeck.



Največji izziv bo povezava rafinerij Schwedt in Leuna na vzhodu Nemčije, ki letno predelajo do 12 milijonov ton surove nafte iz naftovoda Družba, z novimi zalogami z zahoda. Po podatkih rafinerije Schwedt se devet od desetih avtomobilov v vzhodnonemških deželah Berlin, Brandenburg in Mecklenburg-Pomorjansko vozi s predelano rusko nafto. Zadevo dodatno zaplete dejstvo, da se surova nafta, ki prihaja z zahoda, razlikuje od surove nafte, ki prihaja iz Sibirije.

Omenja pa se tudi povečanje kapacitet naftovoda, ki gre preko Hrvaške. Za to bi potrebovali od 45 do 60 dni in tudi nekaj naložb, je po besedah Von der Leynove situacijo pojasnil hrvaški premier Andrej Plenković. Posodobiti pa bi bilo treba tudi madžarske rafinerije. Plenković je sicer že ob prihodu na vrh povedal, da bi lahko prek Janafa, po katerem nafta teče iz Omišlja na Krku na celino, madžarskim rafinerijam dobavili "ogromne količine nafte".

Rusi lahko kratkoročno nadomestijo svoje izgube

Indija je izrazila zanimanje za nakup ruske nafte, ki je bila prej namenjena Evropi, prav tako pa tudi Kitajska, čeprav bi se Peking verjetno pogajal o ceni, ki bi bila za Rusijo v primerjavi s ceno, ki jo je plačevala Evropa, zelo nizka.

Vendar so srednjeročni obeti slabi. Rusija se ne more zlahka izogniti odvisnosti od izvoza plina v Evropo, vendar nafta in naftni derivati predstavljajo do 60 % prihodkov od izvoza, medtem ko plin predstavlja približno 20 %. Rusko ministrstvo za gospodarstvo predvideva, da se bo proizvodnja nafte zmanjšala za 17 %. Poleg tega je vprašanje, ali bi Rusija lahko srednje- in dolgoročno izvažala v te države zaradi omejenih pristaniških zmogljivosti in naftovodov, ki vodijo v Evropo.