Slovenija resda beleži rekordno gospodarsko rast med državami OECD. A to je slaba tolažba

Obeta se gospodarsko zahtevno leto, so si enotni gospodarstveniki širom Evrope in ZDA. Analitiki menijo, da bomo v prihodnjih mesecih še hrepeneli po dneh v pandemičnem letu 2020, ko smo nekoliko dlje čakali na dobavo nekaterih dobrin in je občasno zmanjkalo kvasa ali wc papirja.

Ruska invazija na Ukrajino, naraščajoča inflacija, ki jo spodbujajo naraščajoči stroški energije in hrane, ter dolgotrajne zapore zaradi covida-19 v kitajskih izvoznih središčih in upočasnjevanje gospodarske rasti, ogrožajo obstoj številnih podjetij širom EU, z rekordno hitrostjo upada tudi kupna moč gospodinjstev. Kako gre Sloveniji in kaj glede tega lahko stori vsak izmed nas?

V EU rekordna inflacija, gospodarska rast se ohlaja

Letna inflacija v evrskem območju se je marca povzpela na 7,5 odstotka (s februarskih 5,9 %), kar je najvišja vrednost v zgodovini in višja kot je napovedovala večina analitikov. To je posebej velik izziv za Evropsko centralno banko, ki si prizadeva boriti proti naraščajočim cenam, ne da bi hkrati škodovala rasti. Samo cene energije so na letni ravni narasle za 44,7 %, kar je veliko povečanje, glede na stopnjo 4,3 % marca lani.

Analitiki napovedujejo, da se bomo kratkoročno soočili s stagflacijo - obdobjem upočasnjene gospodarske rasti in istočasno višje inflacije. »Evropa vstopa v težko fazo. Kratkoročno se bomo soočili z višjo inflacijo in počasnejšo rastjo. Obstaja precejšnja negotovost glede tega, kako veliki bodo ti učinki in kako dolgo bodo trajali," je denimo prejšnji teden dejala predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde. Dlje, kot bo vojna trajala, višji bodo stroški, je še dodala.

Inflacija v euroobmočju marec 2022

Poleg energetske krize naj bi inflacijo spodbudila tudi prehranska kriza svetovnega merila. Ukrajina in Rusija namreč proizvedeta približno 30 % surovin kot sta pšenica in koruza. David Beasley, vodja Svetovnega programa za hrano ZN, je nedavno dejal, da bi vojna v Ukrajini lahko sprožila najhujšo svetovno krizo s hrano po drugi svetovni vojni.

Cena nepredelane hrane se je denimo marca na ravni EU dvignila za 7,8 %, na kar so vplivali predvsem višji stroški prevoza in gnojil. Visoke cene energentov in hrane pa bodo podražile tudi mnogo drugega blaga in storitev. Analitiki »normalnejše« stopnje inflacije pričakujejo šele v drugi polovici leta 2023.

Nas čaka nova recesija?

Predsednik Inštituta za ekonomske raziskave Ifo Clemens Fuest je za DW dejal, da je problem stagflacije predvsem v tem, da banke ne morejo veliko storiti. Lahko zategujejo, a to situacijo s cenami še poslabša, življenjski standard pa se zniža. Inflacijo bodo po njegovi oceni vse močneje čutili tudi ljudje.

David Roche, predsednik Independent strategy, ki se ukvarja z raziskavami in investicijami, je v komentarju za CNBC napovedal, da se zaradi nezmožnosti pogajanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom vojna v Ukrajini ne bo končala kmalu in bo potrebno počakati na spremembo režima v Rusiji.

“V normalni recesiji se proizvodnja in povpraševanje zmanjšata, inflacija se zniža. V takšni recesiji, ‘vojni cesiji’, imate dejansko proizvodnjo, ki pada hkrati z naraščanjem stroškov in inflacije,” je pojasnil. “To vidite v neusklajenosti na trgu dela, to vidite v cenah surovin in mislim, da se bo to še naprej širilo, tako da boste soočeni z zelo čudno situacijo, ko morajo centralne banke izbirati med ciljno inflacijo in rastjo.” Po njegovi oceni bo okrevanje precej bolj dolgotrajno kot predvidevajo delniški trgi.

Kot prva velika banka je bližajočo se recesijo prejšnji teden napovedala Deutsche bank. Pri Financial Timesu pa so napovedali, da je možnost, da bo recesija leta 2022 v Evropi 50-odstotna, v ZDA pa 30-odstotna, a da je recesija manj verjetna dokler bo potrošnja živahna in trgi dela močni. Največji delež analitikov tako meni, da je recesija mogoča v prihodnjih dveh letih.

Na spremembe se odzivajo tudi ljudje:

https://twitter.com/MattWhittakerPB/status/1510273976198647815

https://twitter.com/ProBonoEcon/status/1506551841471045635

Kako je na morebitno krizo pripravljena Slovenija?

Spodbudno je, da gospodarski podatki v Evropi kažejo, da se je gospodarstvo februarja pred vojno močno okrepilo in se opomoglo od zapor v času pandemije. Tudi Evropska centralna banka še ne napoveduje padca rasti v tolikšni meri, da bi lahko govorili o recesiji.

Slovenija je imela v zadnjem četrtletju lanskega leta rekordno rast med vsemi državami OECD.



Kljub temu pa močna gospodarska rast pri nas nekoliko prikriva slabšanje položaja javnih financ. Slovenija je sicer glede na javnofinančni primanjkljaj blizu povprečja držav EU. A za soočenje s prihodnjo krizo bi se tudi Slovenija morala vrniti v upoštevanje fiskalnega pravila in znižati javni dolg, opozarjajo ekonomisti. Javnih financ namreč ne ogroža le preteča kriza, ampak tudi demografski trendi, ki kažejo na staranje prebivalstva in vse večje potrebe po financiranju pokojnin in zdravstva iz proračuna.

Ne glede na to pa med poznavalci velja, da je z visoko stopnjo rasti, nizko brezposelnostjo, še vedno razmeroma nizko zadolženostjo Slovenija na krizo pripravljena bolje kot denimo leta 2008.

Kaj lahko za zaščito svojega premoženja stori povprečen državljan?

Ob inflaciji težko prislužen denar kopni sam od sebe, zato banke potrošnikom svetujejo predvsem investicije v naložbe, ki bodo rasle bolj od inflacijskih padcev; denimo v podjetja, ki se ukvarjajo s surovinami kot so nafta, žita in kovine. Druga možnost so vložki v podjetja z visoko stopnjo dobička in nižjimi stroški proizvodnje.

Najbogateljši Zemljan, ki inflacijo napoveduje za naslednjih nekaj let, je prejšnji mesec tvitnil, da je v tem času “na splošno bolje imeti v lasti fizične stvari, kot sta dom ali delnice v podjetjih, za katere menite, da izdelujejo dobre izdelke”, namesto da bi denar hranili v gotovini.

https://twitter.com/elonmusk/status/1503222294277197829

Med priporočenimi investicijami pa je tudi investicija v samega sebe, ki človeka pripravi na negotovo finančno prihodnost in povečala možnosti, da v prihodnje zasluži več (denimo z izobraževanjem, posodabljanjem veščin in učenjem novih, predvsem z ozirom na potrebe prihodnosti).