Slovenci vse bolj srečni, a vse manj zaupamo vojski, zdravstvu, predsedniku republike ...

 »Slaba dva meseca pred parlamentarnimi volitvami smo prebivalci Slovenije občutno bolj srečni in optimistični, kot smo bili pred volitvami leta 2014,« ugotavljajo v podjetju Valicon, kjer so opravili anketo in primerjali razpoloženje ljudi danes ter pred štirimi leti.

Raziskava Ogledalo Slovenije, ki jo izvajajo od leta 2012, kaže, da je s stanjem v državi zadovoljnih veliko več Slovencev kot prejšnja leta, pogled v prihodnost pa je še vedno zadržan.

Obenem pa se je v zadnjih štirih letih znižalo zaupanje v institucije družbe in države. Največ zaupanja so izgubili vojska, predsednik republike, zdravstvo in mediji.



Raziskava Valicona je bila izvedena na spletu. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 65 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji. Anketo so izvajali med januarjem in junijem leta 2014 ter aprila 2018.

S splošnim stanjem v Sloveniji je zadovoljnih skoraj štirikrat več vprašanih kot pred volitvami leta 2014 (22 %), nezadovoljnih pa skoraj polovica manj kot leta 2014 (47 %). Delež slednjih je sploh prvič, odkar izvajajo raziskavo, padel pod 50%.

Prvič, odkar spremljajo osebno srečo prebivalcev, se je zgodilo, da je delež »zelo srečnih« večji od deleža tistih, ki »sploh niso srečni«.

Vseh, ki se opredeljujejo kot srečni, je sicer skoraj 70 %, leta 2014 je bilo takšnih manj kot polovica. Delež srečnih je občutno porasel v zadnjem letu, še februarja 2017 je bilo srečnih manj kot polovica anketirancev (47 %)

Pomemben del ankete je tudi stopnja zaupanja v institucije in poklice. Zaupanje se meri na štiristopenjski lestvici, od »sploh ne zaupam« in »bolj ne zaupam« do »bolj zaupam« in »zelo zaupam«.

Zaupanje v institucije je nižje tudi pri vojski in predsedniku republike

Zaupanje v institucije je za deset odstotnih točk nižje kot v letu 2014. Takrat je skupna stopnja zaupanja za 20 merjenih institucij znašala -13, aprila 2018 pa -23%.

Največji padec je zabeležila vojska, ta je izgubila kar 39 odstotnih točk – stopnja zaupanja se je znižala iz 51 na 12, a vseeno ostaja pozitivna. Sledi predsednik republike, ta institucija je izgubila 34 odstotnih točk, stopnja zaupanja je zdaj negativna na -21 in se nahaja na desetem mestu, še leta 2014 je bila na osmem.

Relativno visok padec beležijo še zdravstvo (-32), mediji (-29) ter tuja velika podjetja (-23).

Nekaj zaupanja pridobili župani, banke in državni zbor

Na drugi strani pa je zaupanje v zadnjih štirih letih najbolj zraslo županom (+17), velikim slovenskim podjetjem (+14) ter bankam (+12) Vseeno je zaupanje v župane in banke še vedno bolj negativno kot pozitivno. Pozitivno rast dosegajo še Državni zbor (+6) in sindikati (+4), a obojni imajo še vedno izrazito negativno zaupanje.

Najbolj zaupanja vredna institucija so sicer mala slovenska podjetja (stopnja zaupanja 55), sledi policija (27). Zdravstvo je izgubilo tri mesta in je sedaj na devetem mestu (-13). Tradicionalno so na dnu politične institucije z izjemo predsednika republike, najmanj zaupanja uživajo stranke vladne koalicije (-73), ki so na tem mestu zamenjale Državni zbor (-72). Na 17. mestu sta se izenačili vlada in cerkev (-70).

Med poklici so na prvem mestu nepremagljivi gasilci (stopnja zaupanja 90), sledijo medicinske sestre (74) in znanstveniki (62). Spodnji del lestvice zaključujejo duhovniki (-60), vladni ministri (-78) in politiki na splošno (-86). Zaupanje v vladne ministre je enako kot pred štirimi leti, v duhovnike za osem odstotnih točk nižje, v politike pa za sedem odstotnih točk višje, kar je sploh prvi pozitivni premik za ta poklic v šestih letih, odkar izvajamo raziskavo Ogledalo Slovenije.