Slovenci umiramo na obroke

Nives Babič je v svojem diplomskem delu z naslovom Analiza krize na primeru Ambrusa in romske družine Strojan zapisala: »Ugotovila sem, da je bila daljše časovno obdobje krajanom Ambrusa kršena ena od osnovnih človekovih potreb, tj. varnost. Krivda pa ni samo na strani policije, ampak tudi na strani sodstva in tožilstva, saj je njihovo ›delovanje‹ krajanom povzročilo občutek neenakosti pred zakonom.« 

Še to: Ambrus je bil posredno in neposredno »kriv« tudi za to, da od takrat naprej zelo težko verjamem tem, ki so takrat resnico obračali po vetru. 

Nerazviti svet

Smilijo se mi tisti, ki so odvisni le od informativnih programov t. i. mainstream medijev! Kakšna sreča za X! Pred dnevi je na njem zaokrožil posnetek večje skupine čakajočih, ki so se takoj, ko so se odprla dvoriščna vrata, v teku usuli proti vhodu stavbe upravne enote! Zabolelo me je srce! Prekleta oblast! Spomnila sem se na čase, ko so se bančni komitenti že zvečer usedli pred vrata bank in čakali, da pridejo do svojih privarčevanih nemških mark. Spomnila sem se na neskončno dolge vrste na bencinski črpalki! Kaj vse smo doživeli v svinčenih časih, ko so nas s svojimi ukrepi stiskali za vrat.  

Nihče mi ne more stopiti na jezik, če rečem, da se tisti časi, za katere smo upali, da smo jih za zmeraj vrgli čez ramo, ponovno vračajo. Sebastjan Jeretič je X-nil: »Ta vlada nas je spravila na raven tretjega sveta.« Za zjokat. Zakaj so pozabili na pogajanja s sindikati, na popravke sistemizacije? Kdaj se bodo lahko uradniki lotili na tisoče drugih upravnih postopkov? Več kot 400.000 državljanov ne more zamenjati pretečenih osebnih dokumentov. Velikanska gospodarska škoda nastaja tudi zaradi neizdajanja gradbenih dovoljenj. Da o na tisoče izgubljenih urah davkoplačevalcev, čakajočih v nesmiselnih vrstah, ne govorim. Pa se kdo zgane? Ali kdo udari po mizi?  

Umiranje na obroke 

Dr. Anda Perdan je v svojem pretresljivem zapisu o evtanaziji med drugim zapisala: »Smo telesna, duševna in duhovna bitja. Življenje mi je sveto in nedotakljivo. Del življenja je tudi umiranje in naravna smrt. Kot zdravnica in kristjanka nikoli ne bi mogla nekoga usmrtiti ali mu predpisati sredstva za samomor. S takimi dejanji se poslanstvo zdravnika konča.« 

Slovenci pa tudi brez evtanazije umiramo na obroke. Bolni čakajo neskončno dolgo, da pridejo do zdravnika. Sodni mlini meljejo tako počasi, da bi jih človek z veseljem poslal po Matildo, ker je potem zlepa ne bi bilo na spregled. Predsednik vlade pohajkuje malo tu, malo tam, uživa ob selfijih, še malo, pa se bodo začele parlamentarne počitnice, ko bo tako njemu kot vladi »dol viselo« za državljane, ki brez pravic do svobodnega in spodobnega življenja že skoraj tri leta dihamo na škrge. 

Naročniška vsebina