Skoraj četrtina Slovencev glede cepljenja proti COVID-19 verjame v teorijo zarote

Božični prazniki so v evropske države prinesli prvo odobreno cepivo proti novemu koronavirusu. V naslednjih dneh in tednih bodo sledila tudi cepiva preostalih proizvajalcev, ki so v tem trenutku že zaključila zadnjo fazo kliničnih raziskav. Po nekaterih predvidevanjih naj bi tako v Evropi že aprila imeli dovolj cepiva, da bi lahko precepili večino populacije. S tem pa bi lahko epidemijo ustavili.

Toda vse novice niso tako dobre. Kot kažejo javnomnenjske raziskave, je namreč med prebivalstvom prisotno precejšnje nezaupanje v cepiva. Torej prav tisto stvar, ki nas lahko reši strogih zaščitnih ukrepov.

Uvoz cepiva se je tako izkazal šele za prvi del zgodbe, še večji izziv pa bo, kako med ljudmi pridobiti zaupanje vanj. Potek epidemije bi se namreč sam po sebi zavrl šele takrat, ko bi bilo cepljene več kot 60 % populacije.

V Sloveniji denimo tretjina ljudi dvomi v varnost cepiva proti COVID-19, slaba četrtina pa ga vidi kot sredstvo nadzora nad populacijo, kaže raziskava COVID sledilnika v izvedbi Valicona.

"Čudežno" zrastli lasje Bojane Beovič

Da je nezaupanje v cepivo veliko, pričajo tudi spletne objave, v katerih je te dni glavna zvezda predstave vodja vladne svetovalne skupine dr. Bojana Beovič. Kmalu po objavi fotografije, ki jo je posnel tiskovni predstavnik UKC Ljubljana, so se pojavile domneve, da fotografija ni pristna. Beovičeva je v večernem oglašanju v živo namreč imela na videz daljše lase. Pozornost pa so vzbudile tudi roke cepilca, ki so bile brez rokavic in igla, ki je na sebi imela pokrovček.

Se je Bojana Beovič torej cepila, ali tudi sama ne zaupa v cepivo?

Podrobnejša analiza fotografije, na žalost proticepilcev, potrjuje njeno pristnost. Datum v metapodatkih je pravi, cepi se lahko tudi brez rokavic, pokrovček je zgolj neka barvna ploskev v ozadju, frizura Bojane Beovič pa je prav takšna, kot vsako jutro. Daljšo utemeljitev teh trditev lahko preverite tukaj.

Vodja svetovalne skupine za covid-19 prof. dr. Bojana Beovič po cepljenju: "Ves čas epidemije pazim, da govorim realno. Ampak danes pa moram reči, da sem navdušena." pic.twitter.com/rqctOD0VOL

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) December 27, 2020

Kljub temu se je novica po družabnih omrežjih razširila kot požar. Kar nakazuje na to, da se s strahom pred cepljenjem trenutno spopada kar velik delež Slovencev.

Nezaupanje v cepivo so sicer skušali s svojimi objavami premagati tudi nekateri drugi zdravniki, med njimi dr. Igor Muževič, ki dela z v tej epidemiji najbolj ranljivimi.

Začetek normalnosti. pic.twitter.com/ak2JE4APrW

— Igor Muzevic (@igor_muzevic) December 27, 2020

Virusno breme je veliko a to nas še vedno ne prepriča

V primerjavi s spomladanskim valom epidemije je virus v jesenskem terjal mnogo višji davek. Po anketah agencije Valicon se je letos okužilo že vsaj 10 % prebivalcev Slovenije. Kar 82 % vprašanih pozna nekoga, ki je virus prebolel, 36 % vsaj eno osebo, ki je zaradi tega potrebovala zdravljenje v bolnišnici, 23 % pa tudi enega ali več ljudi, ki so zaradi posledic bolezni umrli.

Pri boju z epidemijo Slovenci najbolj zaupamo zdravstvenim strokovnjakom, da jim zaupajo ali zelo zaupajo pritrjuje 61 % vprašanih. 10 % pa jih meni obratno, torej jim ne zaupa ali sploh ne zaupa. Slednji ves čas izjemno priporočajo cepljenje. Pa jim verjamemo?

Po trenutnih analizah se v Sloveniji namerava cepiti približno 50 %  (20 % zagotovo) vprašanih, 19 % pa jih to možnost odločno zavrača.



Jasno je sicer, da polovični delež ljudi, ki se želijo cepiti, ni tisto s čimer bi bili strokovnjaki zadovoljni. Še zlasti jih skrbi nizek delež v zdravstvu in negi starejših. Toda kakšni so vzroki za ta medli odziv?

Dvomi o varnosti cepiv

Iz anket, ki jih je opravilo podjetje Valicon, se vidi, da ljudi ta trenutek najbolj skrbi varnost cepiva. Ta skrbi 67 % vprašanih. Medtem pa jih je bilo obratno, da je cepivo varno, prepričanih le 32 %. Anketa je bila sicer opravljena pred začetkom cepljenja, zato bo po njegovem uspešnem poteku v prvih dneh delež zaskrbljenih verjetno upadel.

V učinkovitost cepiv trenutno ne dvomi 35 % vprašanih. 35 % jih meni, da virus sploh ni tako nevaren.

Ob tem 24 % vprašanih verjame, da gre pri cepljenju proti SARS-CoV-2 pravzaprav za poskus nadzora nad populacijo.

Nezanemarljiv razlog za skrb pa so tudi morebitne slabe predhodne izkušnje s cepljenji, takšno obliko pomisleka izraža 20 % vprašanih.



Pred Inštitutom za javno zdravje (NIJZ) in drugimi strokovnjaki se tako kljub dostopnemu cepivu pojavljajo novi izzivi, med katerimi je zlasti ta, kako državljane prepričati v cepljenje. V Sloveniji je zaenkrat prisotno stališče, da se v to ne bo sililo nikogar.

Pri tem pa niso vse države podobnega mnenja. Tako španski zdravstveni minister Salvador Illa že načrtuje vzpostavitev registra ljudi, ki se ne želijo cepiti proti covidu-19. Ta naj sicer ne bi bil dostopen javnosti ali delodajalcem, bi ga pa lahko delili s preostalimi članicami EU. Po zagotovilih ministra sicer cepljenje tudi v Španiji ne bo obvezno. V državi se po poročanju BBC sicer ne namerava cepiti 28 % ljudi, njihov delež pa v zadnjih tednih močno upada.

 

Ah, ti socialisti na oblasti ...😳 https://t.co/Nj9O1dBGM0

— BojanPožar (@BojanPozar) December 29, 2020