Sintetične droge: Zakaj mladi iščejo tako močno tveganje, da hodijo po robu med življenjem in smrtjo?

POSLUŠAJ ČLANEK
Večina odraslih ljudi ima v glavi sliko tipičnega zasvojenca z drogami. Izčrpanega, shujšanega in zanemarjenega odvisnika od heroina. Da pride do denarja, ki ga potrebuje za drogo, ga pogosto zanese v kriminal.
O njem smo poslušali v šoli v preventivnih predavanjih na temo droge, o njem smo brali v Mi otroci s postaje Zoo, o njem smo gledali filme in ga verjetno občasno tudi kje videvali … Navijali smo zanj, če se je odločil za zdravljenje in bili zadovoljni, da nas ni nikoli odneslo tako daleč.
Toda stvari niso več takšne, kot so bile. Tudi na področju uživanja drog so se zgodile velike spremembe. Tisti, ki se ukvarjajo z odvisniki, skoraj malo nostalgično poročajo o tem, da je "džankijev" vedno manj, da se starajo, umirajo … in da je uživanja droge, za katero smo družbeno nekako vzpostavili neko zdravljenje, pomoč, zdravila … jo spoznali in se jo vsaj delno naučili obvladovati, vse manj.
V zadnjih letih je v velikem porastu uživanje sintetičnih drog. To so droge, ki so ustvarjene z uporabo umetnih kemikalij, in ne naravnih sestavin. Te se sicer uporabljajo že dolgo. Med najbolj znanimi so amfetamin, metamfetamin, ekstazi in LSD. Na tržišču pa se pojavljajo vedno nove sintetične droge, ki posnemajo učinke že poznanih tradicionalnih drog. Ker še niso zakonsko prepovedane, dajejo uporabniku nek občutek varnosti. Velika težava pa je, da ne vemo, katere kemikalije vsebujejo novi izdelki, in tudi ne vemo, kakšni so dolgoročni učinki na zdravje.
Razlike med sintetiko in klasičnimi drogami je za naš medij opisal vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici Miha Kramli: "... pri naravni drogi vsaj vemo, kaj je in, če je čista, tudi vemo, kakšne so posledice. Pri sintetičnih drogah, ki danes prevladujejo, pa ne vemo, kaj je notri in ne poznamo posledic. Zato tudi zdravljenja ni. Posledice so znatno večje kot pri heroinu. Veliko bolj intenzivne."
Kolega iz Trsta mi je poročal, da pri njih, predvsem mlada dekleta, načrtno vzamejo sintetično drogo, ker vejo, da vpliva tako, da se po njej ne zavedajo, kaj se z njimi dogaja. Gredo na zabave, tam se dogajajo takšne in drugačne orgije, v porastu je HIV, hepatitis in druge spolne bolezni. Sintetična droga je priročna, da si zbrišejo spomin, da se ne zavedajo. Pri klasičnih drogah ne moreš doseči tega učinka. Si omamljen, ampak se spominjaš in dogodke lahko smiselno zložiš. Pri sintetičnih drogah pa gre za popolno blokado kratkoročnega spomina. Ključno vprašanje pa je, zakaj ti mladi iščejo tako močno tveganje, da hodijo po robu med življenjem in smrtjo, še pravi Kramli.
Pri sintetičnih drogah zasvojenci pri zdravljenju ne morejo računati na pomoč zdravil. Nadomestka namreč ni in se lahko kvečjemu ponudi le pomoč pri doseganju abstinence. Medicina tukaj še ni naredila nekega koraka in nič ne kaže, da ga kmalu bo.
Poleg tega, da gre pogosto za popolno izgubo kratkoročnega spomina, zaradi česar so sintetične droge pogosto uporabljene kot droge za posilstvo, so posledice lahko še veliko hujše od tega, da se drugi dan ničesar več ne spomniš.
Kot pravi Kramli, pri sintetični drogi je že enkraten odmerek lahko zelo nevaren, celo usoden. S sintetiko se lahko že v parih dneh tako zasvojiš, da brez nje več ne moreš. Ima pa hude posledice za možgane in telo in te poškodbe pridejo znatno hitreje kot pri naravnih drogah.
Sintetične droge vplivajo na uživalca tako, da ta svojega doživljanja in občutkov ne obvlada. Lahko tudi samega sebe poškodujem, skočim v reko – to smo tudi v Sloveniji že imeli, da so se ljudje utopili pod vplivom sintetičnih drog. Iz drugih držav poročajo, da so ljudje, ker se jim zdi, da gorijo, šli v zamrzovalno skrinjo v neki restavraciji … in zmrznili. Gre za to, da sintetika vpliva na naše občutke, na naša dejanja in je tako močna in intenzivna, da je lahko dovolj že zelo majhen odmerek, da se predoziraš in umreš. Sploh če je zapacana. Notri lahko najdete umetna gnojila, mišji strup … Čistost je zelo problematična, nadalje situacijo opisuje Miha Kramli.
Prva stvar je, da so v primerjavi s klasičnimi drogami zelo poceni. Sestavine so lahko dostopne in vsak si jih lahko pravzaprav izdela tudi sam. Na spletu so na voljo razumljiva in dokaj preprosta navodila. Uživanje je preprosto in večina testov te droge še ne zaznava.
Kot s terena poroča naš sogovornik, ki ima po šolah številna predavanja na to temo, je zavedanje o nevarnosti sintetične droge zelo šibko. Pogosto je zaznati celo neko skrito občudovanje, glorifikacija teh, ki si to upajo. Tu je pomanjkanje preventivne aktivnosti, kjer bi na primeren način mladim pomagali, da v svoj vrednostni sistem in v svoj prosti čas vključijo stvari, ki gradijo, in ne stvari, ki uničujejo.
Videti je, da je razne inštitucije pri ozaveščanju mladih prehitel čas. Kot je dejal Kramli, je preventiva zatajila, da so te nevarnosti premalo slikovito in razumljivo v jeziku mladostnikov predstavljene. To, da policija pride z enim kovčkom na šolo in pokaže, kako to izgleda, je premalo. Jaz se pri preventivnih predavanjih pravzaprav nikoli ne osredotočim na naravne ali sintetične droge. Jaz se vedno osredotočim na to, da iz mladih vlečem moč, da znajo drogi reči ne. Preventivno delo je tu nenadomestljivo.
Mladim vedno povem: Ni moj cilj, da se vi dilerja bojite. Moj cilj je, da se diler boji vas. Vsak diler se pokončnih, odločnih ljudi izogiba, ker noče imeti težav. Nekdo, ki žari, ki ima rad sebe, ki je vesel, pokončen, tega se bo diler izogibal. Prestrašenega, neodločenega, puklastega pa bo lovil. To so stvari, ki bi jim morali v preventivi dati prvo mesto, pravi Kramli.
O njem smo poslušali v šoli v preventivnih predavanjih na temo droge, o njem smo brali v Mi otroci s postaje Zoo, o njem smo gledali filme in ga verjetno občasno tudi kje videvali … Navijali smo zanj, če se je odločil za zdravljenje in bili zadovoljni, da nas ni nikoli odneslo tako daleč.
Toda stvari niso več takšne, kot so bile. Tudi na področju uživanja drog so se zgodile velike spremembe. Tisti, ki se ukvarjajo z odvisniki, skoraj malo nostalgično poročajo o tem, da je "džankijev" vedno manj, da se starajo, umirajo … in da je uživanja droge, za katero smo družbeno nekako vzpostavili neko zdravljenje, pomoč, zdravila … jo spoznali in se jo vsaj delno naučili obvladovati, vse manj.
Sintetika – droga novega časa
V zadnjih letih je v velikem porastu uživanje sintetičnih drog. To so droge, ki so ustvarjene z uporabo umetnih kemikalij, in ne naravnih sestavin. Te se sicer uporabljajo že dolgo. Med najbolj znanimi so amfetamin, metamfetamin, ekstazi in LSD. Na tržišču pa se pojavljajo vedno nove sintetične droge, ki posnemajo učinke že poznanih tradicionalnih drog. Ker še niso zakonsko prepovedane, dajejo uporabniku nek občutek varnosti. Velika težava pa je, da ne vemo, katere kemikalije vsebujejo novi izdelki, in tudi ne vemo, kakšni so dolgoročni učinki na zdravje.
Razlike med sintetiko in klasičnimi drogami je za naš medij opisal vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici Miha Kramli: "... pri naravni drogi vsaj vemo, kaj je in, če je čista, tudi vemo, kakšne so posledice. Pri sintetičnih drogah, ki danes prevladujejo, pa ne vemo, kaj je notri in ne poznamo posledic. Zato tudi zdravljenja ni. Posledice so znatno večje kot pri heroinu. Veliko bolj intenzivne."
Kolega iz Trsta mi je poročal, da pri njih, predvsem mlada dekleta, načrtno vzamejo sintetično drogo, ker vejo, da vpliva tako, da se po njej ne zavedajo, kaj se z njimi dogaja. Gredo na zabave, tam se dogajajo takšne in drugačne orgije, v porastu je HIV, hepatitis in druge spolne bolezni. Sintetična droga je priročna, da si zbrišejo spomin, da se ne zavedajo. Pri klasičnih drogah ne moreš doseči tega učinka. Si omamljen, ampak se spominjaš in dogodke lahko smiselno zložiš. Pri sintetičnih drogah pa gre za popolno blokado kratkoročnega spomina. Ključno vprašanje pa je, zakaj ti mladi iščejo tako močno tveganje, da hodijo po robu med življenjem in smrtjo, še pravi Kramli.
Pri sintetičnih drogah zasvojenci pri zdravljenju ne morejo računati na pomoč zdravil. Nadomestka namreč ni in se lahko kvečjemu ponudi le pomoč pri doseganju abstinence. Medicina tukaj še ni naredila nekega koraka in nič ne kaže, da ga kmalu bo.
Posledice so hujše kot pri klasičnih drogah
Poleg tega, da gre pogosto za popolno izgubo kratkoročnega spomina, zaradi česar so sintetične droge pogosto uporabljene kot droge za posilstvo, so posledice lahko še veliko hujše od tega, da se drugi dan ničesar več ne spomniš.
Kot pravi Kramli, pri sintetični drogi je že enkraten odmerek lahko zelo nevaren, celo usoden. S sintetiko se lahko že v parih dneh tako zasvojiš, da brez nje več ne moreš. Ima pa hude posledice za možgane in telo in te poškodbe pridejo znatno hitreje kot pri naravnih drogah.
Sintetične droge vplivajo na uživalca tako, da ta svojega doživljanja in občutkov ne obvlada. Lahko tudi samega sebe poškodujem, skočim v reko – to smo tudi v Sloveniji že imeli, da so se ljudje utopili pod vplivom sintetičnih drog. Iz drugih držav poročajo, da so ljudje, ker se jim zdi, da gorijo, šli v zamrzovalno skrinjo v neki restavraciji … in zmrznili. Gre za to, da sintetika vpliva na naše občutke, na naša dejanja in je tako močna in intenzivna, da je lahko dovolj že zelo majhen odmerek, da se predoziraš in umreš. Sploh če je zapacana. Notri lahko najdete umetna gnojila, mišji strup … Čistost je zelo problematična, nadalje situacijo opisuje Miha Kramli.
Preberite tudi "Droga za posilstvo" na slovenskih nočnih zabavah: Kako pogosta je in kako se je obvarovati.
Zakaj so sintetične droge tako privlačne?
Prva stvar je, da so v primerjavi s klasičnimi drogami zelo poceni. Sestavine so lahko dostopne in vsak si jih lahko pravzaprav izdela tudi sam. Na spletu so na voljo razumljiva in dokaj preprosta navodila. Uživanje je preprosto in večina testov te droge še ne zaznava.
Kot s terena poroča naš sogovornik, ki ima po šolah številna predavanja na to temo, je zavedanje o nevarnosti sintetične droge zelo šibko. Pogosto je zaznati celo neko skrito občudovanje, glorifikacija teh, ki si to upajo. Tu je pomanjkanje preventivne aktivnosti, kjer bi na primeren način mladim pomagali, da v svoj vrednostni sistem in v svoj prosti čas vključijo stvari, ki gradijo, in ne stvari, ki uničujejo.
Preventiva
Videti je, da je razne inštitucije pri ozaveščanju mladih prehitel čas. Kot je dejal Kramli, je preventiva zatajila, da so te nevarnosti premalo slikovito in razumljivo v jeziku mladostnikov predstavljene. To, da policija pride z enim kovčkom na šolo in pokaže, kako to izgleda, je premalo. Jaz se pri preventivnih predavanjih pravzaprav nikoli ne osredotočim na naravne ali sintetične droge. Jaz se vedno osredotočim na to, da iz mladih vlečem moč, da znajo drogi reči ne. Preventivno delo je tu nenadomestljivo.
Mladim vedno povem: Ni moj cilj, da se vi dilerja bojite. Moj cilj je, da se diler boji vas. Vsak diler se pokončnih, odločnih ljudi izogiba, ker noče imeti težav. Nekdo, ki žari, ki ima rad sebe, ki je vesel, pokončen, tega se bo diler izogibal. Prestrašenega, neodločenega, puklastega pa bo lovil. To so stvari, ki bi jim morali v preventivi dati prvo mesto, pravi Kramli.
Povezani članki
Zadnje objave

Levi predsodki do Romov
21. 9. 2023 ob 11:46

»Prata« v zeliščni omaki
21. 9. 2023 ob 11:39

Rusije ni več sram prositi za pomoč Severne Koreje
21. 9. 2023 ob 6:31
Ekskluzivno za naročnike

Levi predsodki do Romov
21. 9. 2023 ob 11:46

»Prata« v zeliščni omaki
21. 9. 2023 ob 11:39

Karikatura: Migrantska pot na Zahod
20. 9. 2023 ob 11:46
Prihajajoči dogodki
SEP
22
Odprtje pohodniške Poti cistercijanov
09:30 - 12:30
SEP
22
SEP
22
70 let Avsenikove glasbe, 2. del
20:00 - 21:25
SEP
24
SEP
24
Za navdih - PVC 1
19:30 - 21:30
Izbor urednika

Slovenski srednji sloj molzna krava države. Prostora za nove davke ni
18. 9. 2023 ob 6:31

Kako so v Jugoslaviji kradli in prodajali otroke
12. 9. 2023 ob 6:31
6 komentarjev
BARBARA RAKUN
Že veliko let delam z mladostniki, pa ne opažam, da bi bile sintetične droge v porastu,prav tako običajne droge ne (heroin,trava,kokain...)
Daleč najbolj bodejo v oči prekomerna uporaba računalnikov,interneta,socialnih omrežij,telefonov in zasvojenost povezana z uporabo računalniške tehnologije. To je zaskrbljujoče.
Pri uporabi nedovoljenih drog kot prvo najbolj škodujes sebi (uničevanje zdravja) in svojim bližnjim (druzina), pri prekomerni uporabi in zasvojenosti z računalniško tehnologijo pa skodujes tudi ljudem,ki jih ne poznaš (internetno nasilje, pornografija,pošiljanje spornih slik in videoposnetkov z namenom maščevanja nekomu...)
Peter Klepec
Tale druzba (1950+) ni znala povedati ljudem za kaj gre. Vzela jim je religijo, ni jim pa dala ustreznega nadomestka. Po 1990 je prisel se konzum in tako je bila mera polna. Zakaj mislite, da je nataliteta tako nizka? Ker mladina ne vidi smisla.
debela_berta
Trava, to je to in amen...????
Rokc5
debela_berta: finta domnevne neškodljivosti trave je v tem, da naj ne bi imela vpliva na delovanje možganov uporabnika ampak to sploh ne drži. Trava deluje na njene kadilce/uživalce počasi in uničuje njihove možganske celice, zato ima dolgoročno hud vpliv na te 'zadetke'. In le-ti ponavadi ne končajo pri travi ampak jo kombinirajo ali pa presedlajo na kokain/heroin oz. sintetične zadeve.
Stajerska2021
Kdor se hoče "zadeti", bo našel pot in to počel. Na starših je skrb, da že v začetni fazi prepoznajo drugačno obnašanje in ravnanje mladostnikov.
Ne morejo starši vse prelagati na družbo in šolo.
Doma se začne vzgoja!
Peter Klepec
Hja, kaj pa, ce ze starsem ni bil posredovan sistem prav/narobe?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.