Seja o vladnem kadrovanju. Kako brutalno je v resnici?

V Državnem zboru je, na pobudo leve opozicije, danes potekala izredna seja na temo vladnega kadrovanja. Poslanci vladi očitajo kadrovski cunami v času epidemije, kadrovanje nestrokovnih kadrov, ki so zgolj lojalni na najpomembnejša mesta v državi, kar bo imelo nepopravljive posledice. Niso se izognili niti domnevnim pritiskom na medije ter uvajanju domnevne avtokracije v Sloveniji.

Z vladne strani smo lahko slišali, da kadrovanje poteka zakonito, da gre za osnovne menjave, ki so v pristojnosti vsake vlade in da ima vsaka vlada pravico, da si sestavi svojo ekipo najožjih sodelavcev, kar je bila praksa tudi prejšnjih vlad. Sejo kot tako pa označili ta bizarno.

V svojem uvodnem nagovoru je minister za notranje zadeve  Aleš Hojs povedal, da je ta seja zgodovinska. Najprej zato, ker na njej prvič lahko sodelujejo poslanci prek videopovezave, drugič pa zato, ker je sklicana zato, ker vlada opravlja svoje delo.

V svojem uvodu je okrcal prav vse opozicijske stranke, sodelujoče v prejšnji vladi, s praksami iz njihovih kadrovanj. Denimo stotine zamenjanih kadrov s strani vlade Boruta Pahorja ter celo kadrovanje z odloki s strani Alenke Bratušek. Levici je zaželel, da ne bi nikoli prišla v vlado, ker sicer se nam utegne zgoditi Grčija.

Poslanci so mu, poleg tega, da mu zaradi razvpitega odstopa legitimnosti niti ne priznavajo, izrečene kritike tako zamerili, da se je po njegovem nastopu vnelo prerekanje, ali bi moral predsedujoči seji Igor Zorčič Hojsa vmes prekiniti.

Precej pavšalno debato bi lahko razdelili na tri vsebinske sklopa

Obvladovanje epidemije namesto kadrovanja?

Opozicija je vladi na dolgo in široko očitala – s tem so tudi utemeljili sejo o kadrovanju na vrhuncu epidemije – da ima vlada čas za »brutalno kadrovanje«, medtem pa slabo upravlja z epidemijo. Po mnenju opozicije bi se morala vlada posvetiti izključno obvladovanju epidemije in pri tem poslušati strokovnjake, ne pa da vmes še kadruje in reformira.

Koalicija vrača žogico, da vlada opravlja svoje delo, v definicijo katerega spada tudi kadrovanje. Zaradi krize je morala kadrovanje nekoliko pospešiti, da pomembne položaje zasedejo sposobni ljudje, ki bodo zmogli Slovenijo voditi iz krize. Sicer pa se sredi epidemije drugi problemi niso dali na čakanje, ampak jih mora vlada prav tako reševati. Vlada pa ima tudi koalicijsko pogodbo, ki jo ob reševanju epidemije izpolnjuje.

Brutalni kadrovski tsunami

Opozicija vladi očita brutalen kadrovski tsunami, neprimerljiv s čimerkoli, kar smo v Sloveniji videli do sedaj. Na vsa ključna mesta vlada kadruje »kadre SDS«, pravijo. Kaj pomeni biti »kader SDS« sicer ni nikjer definirano. Je pa znano, da so vsi kadrirani kadri nestrokovni in je pomembna le pripadnost »velikemu vodji«.

Posebej so izpostavili Policijo, vojsko, NPU, SOVO, OVS, Statistični urad, NIJZ, finančno upravo in nadzorne svete podjetij v državni lasti. Poslanci so Novi Sloveniji tudi očitali neiskrenost, ker v programu zagovarja umik kadrov iz politike, njihov podpredsednik pa se je nedavno povzpel na vrh DARSa.

Menjave v strukturah policije opozicija vidi v luči domnevnega ustavljanja postopkov zoper člane vlade. Nataša Sukič (Levica) je oporekala tudi, da ni samo po sebi umevno, da nova vlada odstavi vodilne kadre in nastavi svoje. Kot primer je navedla morebitno menjavo varuha človekovih pravic. Tega vlada ni zamenjala in tudi ni v njeni pristojnosti.

Menjave so zakonite, strokovne in običajne

Z vladne strani so odgovorili, da so vse menjave opravljene zakonito, da gre za stalno prakso, da si nova vlada postavi ekipo, ki ji zaupa. Pri tem so citirali stare izjave opozicijskih poslancev, ki se zdaj pritožujejo nad kadrovanjem. Prav Marjan Šarec je v intervjuju za RTV Slovenija izjavil, da ne more delati sprememb, če najprej ne zamenja ljudi. Šarca vlada sprašuje, kako naj potem spremembe delajo oni.

Predstavljenih je bilo kar nekaj konkretnih primerov in strokovnih kompetenc pri zamenjanih kadrih, denimo pri poveljniku generalštaba slovenske vojske Robertu Glavašu, ali menjavi na vrhu Obveščevalno-varnostnih struktur. Kadre na veliki večini mest, za katere kadrovski tsunami očitajo trenutni vladi, je zamenjala tudi prejšnja vlada.

Janševa 40, Šarčeva 240, Pahorhev pa kar 730 menjav

Poslanci so postregli še z nekaj številkami. Medtem ko je ta vlada opravila 40 kadrovskih menjav v pol leta, je Šarčeva v letu in pol opravila 240 menjav. Kar pa je še malo v primerjavi z vlado Boruta Pahorja, ki je v treh letih svojega mandata opravila 730 kadrovskih menjav, Anton Rop pa je na zgolj eni seji zamenjal 200 ljudi.

Dolžni pa niso ostali niti s konkretnimi primeri, denimo posredovanju pri poskusu imenovanja Igorja Šoltesa za direktorja Uradnega lista ali Šarčev komentar, iz časa, ko je bil še premier, da če vlada v imenu državljanov upravlja z državnim premoženjem, ne more SDH delati po svoje. Toliko o neodvisnosti institucij pod preteklimi vladami.

V NSi poudarjajo, da umik politike iz gospodarstva vidijo v privatizaciji denimo hotelov in podobnih dejavnosti, kjer nima država kaj iskati, upravljalec avtocest pa kot strateška družba mora ostati državna in kot taka imeti dobro vodstvo, kar trenutno po njihove mnenju je.

Zmago Jelinčič je izrazil celo mnenje, da bi moralo biti kadrovanje še bolj odločno in globlje, slabe kadre pa iz javne uprave odstraniti, ne le prestaviti v drugo pisarno. Omenil je porast števila zaposlenih na ministrstvu za kulturo, s 40 leta 1992 na 400 danes.

Mediji in demokracija

Opozicija je vladi očitala avtoritarnost in grobe napade na medije. Skrbi jih obrat medijske krajine po zgledu Madžarske v nekaj mesecih. Razen poskusa menjave direktorja RTV Igorja Kadunca konkretnejših primerov na to temo nismo zaznali. Koalicijske partnerje so označili za satelite SDS, poseg v demokracijo in delovanje države pa je po njihovo združevanje nadzornih agencij.

Z vladne strani so poudarili, da noben izmed direktorjev aktualnih agencij ne bo predčasno zaključil mandata zaradi omenjenega združevanja, temveč gre za prenovo sistema, ki bo deloval bolje v luči doseganja hitrejšega razvoja.

Vlada je poudarila, da deluje zakonito, očitke pa zavrnila kot pavšalne in neutemeljene.