Še ena mednarodna sramota Slovenije, o kateri pa levičarji z razlogom molčijo

NATO v oktobrskem dokumentu na temo obrambnega načrtovanja (pregled zmogljivosti Slovenije v letih 2019/2020) ugotavlja, da "zaostajamo celo za že zapoznelim urnikom preteklega Srednjeročnega obrambnega programa," ter da bodo "druge zaveznice morale potencialno prevzeti slovenski pomemben delež pri delitvi bremen v zavezništvu". Vojaki pa so se prisiljeni ukvarjati z Jadranko Juras. Ni to noro?



In da bi razumeli vso to bizarnost, moramo upoštevati celoten družbeni kontekst. Prihaja namreč do velikanskih nasprotij med varnostno in sodobno družbenopolitično paradigmo. Ti dve se med seboj prepletata, a ker imata do realnih dejstev večinoma diametralno nasproten odnos, že po definiciji ne moreta najti skupnega jezika, ljudem pa zato ni možno zagotoviti varnosti, ki si jo zaslužijo.


Posnetek komentarja Roka Freliha je na voljo na koncu prispevka.




Prva, ki jo predstavlja obrambno-varnostni sistem vključno s SV, se odvija v resničnosti, in je za vpletene trda in neizprosna. Druga, ki jo predstavlja Jadranka Juras, nastaja v oblakih in se večinoma ukvarja z imaginarnimi problemi, realnih pa ne priznava. A skupno jima je to, da obe krojita naše življenje.

Varnostna paradigma


Smo člani Nata. Nekateri temu nasprotujejo, češ, gre za služenje imperialističnim težnjam hegemonskih ZDA, ki izkoriščajo ostale članice zavezništva, da jim pomagajo pri zlih projektih in "pobijajo lokalno prebivalstvo". Takšno stališče izvira iz časov Busheve administracije in njegovih jastrebov, ki so vodili vojne predvsem na Bližnjem Vzhodu.

A NATO se je od tedaj dodobra spremenil. Nekateri bodo to sicer neradi priznali, a na tem mestu velja izpostaviti Trumpova dobra dela, za katera bi mu levičarji ploskali, če bi iskreno mislili, kar govorijo: začel ni niti ene vojne, in mnogo jih je zaključil. V Natu kot instituciji pa so ZDA opustile nekdanjo fiksno pozicijo hegemona, in zavezništvo vse bolj dojemajo kot partnersko organizacijo, v kateri članice prevzemajo vse več odgovornosti, imajo pa tudi večji vpliv na oblikovanje varnostnega okolja (takšno priložnost bi morala naša politika zajeti z veliko žlico in iz nje potegniti, kar je najboljše za Slovenijo, a nekaterim to ni po godu).

Virov ogrožanja evropske civilizacije je več, kot najbolj perečega pa lahko navedem masovne ilegalne migracije, ki so ne le že same po sebi nezakonite, ampak predstavljajo temelj tako za kriminalne dejavnosti kot za kulturni konflikt med domicilnim prebivalstvom in priseljenci, saj sta si ti dve skupini večinoma kulturno nekompatibilni. Naj omenim še krepitev monopola Kitajske na področju informacijske tehnologije ter njeno vse agresivnejšo vojaško prisotnost izven svoje države. Aha, pa Bližnji Vzhod. Pa Kavkaz, Ukrajina, da ne govorim o Turčiji in Grčiji ...

Večina bralcev ve, kaj iz tega sledi; potrebno je ukrepati, ker se lahko marsikaj v trenutku znajde na našem pragu. In da, civilizacijsko smo pač Zahodnjaki, ki imamo NATO. Jurasovi, Kordišu in Fajonovi pa z veseljem ponudim dodatna pojasnila.

Na te (in tudi ostale) grožnje bi se morale članice zavezništva primerno orientirati in jih obvladovati, a tega zaradi primerov kot je slovenski, žal nismo več zmožni. ZDA (očitno) počasi odhajajo, vezi med ostalimi so zrahljane, članice nočejo prevzemati odgovornosti ... in predvsem v tem zadnjem Slovenija blesti.
Politična korektnost in razredni boj, ki se je prelevil v boj proti samemu sebi in proti lastnim vrednotam, je vsepovsod postal prioriteta, pomembnejša od tistega, kar se dogaja v resničnem svetu.

Družbenopolitična paradigma


Živimo v diktaturi kulturnega marksizma. Politična korektnost in razredni boj, ki se je prelevil v boj proti samemu sebi in proti lastnim vrednotam, je vsepovsod postal prioriteta, pomembnejša od tistega, kar se dogaja v resničnem svetu. Dejstvo je, da migranti prihajajo, dejstvo je, da se določene operacije morajo odvijati globalno, in dejstvo je, da smo priča multipolarnemu civilizacijskemu boju. Da, to so dejstva; dejstva, ki nas ogrožajo.

Zato se moramo nanje primerno odzvati, če hočemo obstati in ohraniti evropski način življenja. In za to potrebujemo vojsko. In vojska potrebuje orožje in opremo, da nas lahko varuje, in vojska mora na tem področju sodelovati z drugimi. Tudi to so dejstva, ki se jih nekateri zavedamo.

Nekateri pa se jih nočejo, in s tem ogrožajo varnost države, soljudi in tudi sebe. Živijo v neki ideologiji, ki niti slučajno ni vzdržna, saj se sesuje vase na podlagi lastnih dogem. In v svojem slepem egoizmu, stran od resničnih problemov ljudi, takšni "politiki", "influencerji", itd., to ideologijo povzdigujejo nad vse ostalo; bolj pomembno je, da temnopoltemu ne smemo reči, da je njegova polt črna, kot pa da npr. zaščitimo lastne ljudi, družino in državo.

Kdo bo odgovarjal?


Takšna stališča so destruktivna. Lahko rečem izdajalska? Verjetno lahko. In zanje bi moral nekdo odgovarjati; niti ne prek civilnih tožb, menim, da bi se jih moralo preganjati po uradni dolžnosti. Prav je, da Jurasova plača tisti milijon vojakom; postavila jih je v lažni kontekst in jim oblatila ime. Žalostno pa je, da je bila potrebna tožba. In prav bi bilo, da za svoje žaljenje gardistov odgovarja tudi Babosek. No, še cel seznam jih je ...

Človek ne more mimo dvoličnosti stališč levega političnega pola: če zapišem, da je ilegalni migrant prekršil zakon, bo to po njihovo sovražni govor, za katerega bom moral odgovarjati. Če pa nekdo žali vojake in SV ter o njih širi neresnice, pa je to svoboda govora in "narobe razumljen kontekst". Patetično, res.

In na podlagi te pristranskosti lahko nekateri - če so prave usmeritve - govorijo in počnejo praktično vse, SV pa niti resnice o sebi ne more povedati, oziroma, če jo pove, je ta luč prav biblično postavljena pod mernik vodilnih medijev, javnost pa živi v temi medijskih manipulacij.
Nesprejemljivo je, da se funkcija SV in dejavnosti vojakov v medijih in politiki predstavlja v negativni luči in skozi laži z namenom, da bi denar, namenjen vojski, preusmerili drugam...

Kakšna bo pot naprej?


Osebno sicer menim (in srčno upam, da se ne motim), da večina slovenskih državljanov podpira SV in si želi živeti v zagotovljeni varnosti. Nesprejemljivo pa je, da se funkcija SV in dejavnosti vojakov v medijih in politiki predstavlja v negativni luči in skozi laži z namenom, da bi denar, namenjen vojski, preusmerili drugam ... misel zaključite sami.

Prej omenjeni paradigmi sta torej nezdružljivi: realnost je nekaj, modrovanje iz naslanjača in sanje o internacionali nekaj drugega. Pa tu ne gre zgolj za kako Jurasovo, problem je, ker njena načela manifestira dobršen del slovenske politike...

Prilagoditi pa se pač moramo realnosti. Se bomo lahko? Zaenkrat je velik del medijev in politike v službi parcialnih interesov nekih krogov, ki  ljudstvu prodajajo v celofan kulturnega marksizma zavite laži, s katerimi škodujejo splošni varnosti.

Da bomo to škodo popravili, bo potrebno trdo delo, predvsem pa obilica iskrenosti do sebe in občuten dvig moralnih in etičnih standardov v družbi. Res, da je že pozno, a ni nemogoče.

Verjamem, da bo ta vlada storila vse, da prepreči nadaljnje diskreditacije SV, ter da ji zagotovi primerno financiranje in visoko spoštovanje v družbi, ki si ga glede na svoje delovanje nedvomno zasluži. Ne glede na to, kaj bo rekla Jurasova.



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike