Še en globalni indeks, ki Slovenijo postavlja za Češko in nam pripisuje negativni razvojni trend

Embed from Getty Images

Ta teden se je v švicarskem Davosu odvilo letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma, ki vsakič pritegne veliko medijske pozornosti, pogosto s prizvokom zbirališča privilegirane "neoliberalne" elite.

A ta - predvsem med radikalno levico - osovražena organizacija zbira številne povedne podatke ter izdaja koristne publikacije, ki statistično in drugače obravnavajo realno podobo današnjega sveta. Na Domovini danes predstavljamo Indeks vključujočega razvoja 2018.

Letošnje davoško srečanje je bilo še posebej medijsko privlačno zaradi prvega obiska ameriškega predsednika Donalda Trumpa ter njegovih pogovorov z ekonomisti in drugimi voditelji.

V 15-minutnem nagovoru je ameriški predsednik poudaril dobre gospodarske kazalce v ZDA v zadnjem letu ter zasluge za to pripisal svoji administraciji. "Če bi na volitvah 2016 zmagala Hillary Clinton, bi borze namesto 50-% rasti beležile 50-% padce," je bila ena njegovih najudarnejših izjav. Povedal je tudi, da bi bilo še štiri ali osem let gospodarske regulacije in "poslom nenaklonjenih voditeljev" za ZDA zelo slabo.

Veliko pozornosti je pritegnil tudi del, v katerem je Trump povedal, da bo kot ameriški predsednik postavljal interese Amerike vedno na prvo mesto, tako kot bi morali tudi drugi voditelji interese svojih držav. A "Amerika prva" ne pomeni tudi "Amerika sama" in "Če gre dobro ZDA, bo šlo dobro tudi svetu", je v mnogo milejšem tonu kot ponavadi zaključil svoje razmišljanje.

Kaj spremlja in beleži Svetovni gospodarski forum

Neprimerno manj pozornosti kot Trumpov govor pa so bile deležne izjave ekonomistov in strokovne publikacije, ki jih izdaja Forum (WEF). Nekaj dni pred srečanjem v Davosu je tako izšlo 2. letno poročilo o gospodarskem napredku Indeks vključujočega razvoja (IDI) 2018, ki ga je WEF oblikoval zaradi "svetovnega konsenza o potrebi po bolj vključujočem in trajnostnem modelu rasti in razvoja, ki promovira višji standard za vse".

Indeks meri 12 dimenzij ekonomskega razvoja držav. Sestavljen je iz 3 stebrov - rast in razvoj, vključenost ter medgeneracijska enakost oz. trajnostno upravljanje naravnih in finačnih virov. Tako poleg klasičnih ekonomskih kazalcev (BDP, povprečen dohodek, produktivnost itd.) beleži tudi strukturne gospodarske politike in moč institucij po 103 vključenih državah.

Sodeč po WEF, vlade pogosto ne zaznajo potenciala teh politik in področij, ki v sodobnih tržnih gospodarstvih oblikujejo sistem, ki lahko povečuje rast in hkrati razširja njene koristi s širšo družbeno participacijo. Še posebej to velja za nizkoproduktivna gospodarstva (do neke mere torej tudi Slovenijo) in tista z nizkim povpraševanjem.

WEF tako ugotavlja, da mnoge države, predvsem iz gornjega vzroka, kljub pospešenemu tehnološkemu napredku in globalizaciji ne zmorejo zmanjšati neenakosti. Ob tem tudi poudari ozkogledost in zmotnost ocenjevanja napredka le na podlagi BDP. Zaradi te miselnosti odločevalci še vedno zanemarjajo področja, kot so pridobivanje novih veščin, trg dela, konkurenčnost, socialna zaščita, investicijsko upravljanje ter temeljne (javne) storitve.

Kakšne so ugotovitve WEF za svet in kakšne za Slovenijo?

Indeks IDI, ki je tako oblikovan kot alternativa tradicionalnim ekonomskim kazalnikom in meri kriterije, po katerih ljudje v svojem vsakdanu ocenujejo napredek skupnosti, poda zanimive rezultate.

Osnovne ugotovitve sicer niso tako presenetljive in so precej podobne zaključkom, ki jih lahko potegnemo iz Indeksa človekovega ravoja (HDI). Med prvimi 10 državami je kar 9 manjših evropskih ter Avstralija, najvišje pa je uvrščena Norveška. Od skupine G7 je najvišje uvrščena Nemčija (12.), sledijo Kanada, Francija, Velika Britanija in šele na 23. mestu ZDA (ki se sicer uvršča na 10. mesto v prvem, "klasičnem" stebru rasti in razvoja).

Države oz. gospodarstva razdeljuje v dve skupini, razvite (prvih 30) ter v razvoju. Slovenija se uvrsti precej visoko, na 19. mesto, kar pa hkrati pomeni kar 4 mesta za Češko. Od držav nekdanjega vzhodnega bloka se med razvite uvrščata še Slovaška (20.) in Estonija (22.). Začetek držav "v razvoju" nato večinoma tvorijo naše "konkurentke" iz vzhodne in srednje Evrope (Litva 31., Madžarska 32., Latvija 34., Poljska 35. in Hrvaška 37.)

Kar je zaskrbljujoče, je, da je trend indeksa, ki meri razlike 12 dimenzij med letoma 2012 in 2016, za Slovenijo močno negativen. Med razvitimi državami imata tak trend le še Španija in Finska, med ostalimi "novimi" članicami EU (od širitve 2004 naprej) pa ga sploh ne najdemo. Močno pozitiven trend imajo Irska, Islandija, Madžarska in Latvija, na splošno pa je bil ta pozitiven med 64 % držav.

Uvod poročila se konča z zaključkom, da ima mnogo gospodarstev velike neizkoriščene potenciale hkratnega povečanja gospodarske rasti in socialne vključenosti. Da bi te lahko dosegli, je potrebno uvesti strukturne gospodarske reforme kot sistemski načrt krepitve insititucij in strukturnih ukrepov.