SDS in NSi predlagajo zadržanje dveh referendumov, tudi o rabi konoplje. Kakšne izkušnje imajo države, ki so rabo legalizirale?

Državni zbor je včeraj razpisal posvetovalne referendume, in sicer o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o uvedbi preferenčnega glasu pri volitvah v Državni zbor ter o rabi konoplje. V opozicijskih SDS in NSi so že napovedali vložitev zahteve za ustavno presojo odlokov o dveh posvetovalnih referendumih, in sicer o prostovoljnem končanju življenja in rabi konoplje. Zaenkrat tudi še ni jasno, kako bi uvedba legalizacije rabe konoplje sploh izgledala. Pogledali smo si tudi, kakšne so izkušnje držav, ki so rabo konoplje legalizirale.

Ali bo Ustavno sodišče zadržalo dva referenduma?

Kot je odločil Državni zbor, bodo referendumi potekali istočasno kot evropske volitve, torej 9. junija. Roki za referendumska opravila pa bodo začeli teči 6. maja. Odločitev so včeraj potrdili v glavni koalicijski stranki, Gibanju Svoboda, ki je istočasnost evropskih volitev in referendumov predlagala, in tudi v Levici.

Socialni demokrati so sicer z dopolnilom predlagali, naj se posvetovalni referendumi izvedejo novembra, a ker do tega ni prišlo, so se glasovanja nato vzdržali. Pričakovano odločitve niso podprli v opozicijskih SDS in NSi, kjer so mnenja, da bodo teme referendumov v kampanji zasenčile evropske volitve.

Omenjeni opozicijski stranki sta zato tudi že napovedali vložitev zahteve za ustavno presojo odlokov o posvetovalnih referendumih, a le glede rabe konoplje in pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Hkrati zahtevata tudi njuno zadržanje do odločitve ustavnega sodišča, kar bi lahko premaknilo izvedbo omenjenih referendumov z 9. junija na kasnejši čas.

Zahtevo za oceno ustavnosti naj bi opozicijski stranki vložili, ko bodo odloki o razpisu referendumov objavljeni v uradnem listu, kar se je zgodilo v ponedeljek. Zahtevo sicer lahko predlaga najmanj tretjina poslancev. Kot menijo, je referendum o zakonski ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v nasprotju s 17. členom Ustave, ki govori o nedotakljivosti človeškega življenja.

Zahteva za oceno ustavnosti bo najverjetneje neuspešna

Glede tega, če bo zahteva za oceno ustavnosti uspešna, oziroma kakšno možnost za uspeh imata opozicijski stranki, smo vprašali nekdanjega ustavnega sodnika dr. Jana Zobca. Odlok o razpisu referenduma je mogoče izpodbijati z zahtevo, če jo vloži tretjina poslancev. O tem se je Ustavno sodišče že izreklo, zato te zahteve Ustavno sodišče ne bo moglo zavreči, je povedal Zobec.

Takrat so omejili svojo presojo samo na vprašanje primernosti časa razpisa referenduma. V tem zgoraj omenjenem primeru je referendum potekal v času počitnic. Zobec pa dvomi, da lahko v tem primeru presoja Ustavno sodišče vsebino referenduma. Posvetovalni referendum namreč nima otipljivih pravnih posledic. Nič se z njim pravno ne spremeni. Je samo nekakšna sugestija oziroma signal, kaj si ljudstvo želi, oziroma v katero smer se nagiba ljudska volja.

Šele če bi zakonodajalec dejansko sledil volji ljudstva, potem bi lahko prišlo do referenduma, s katerim bi protiustaven predpis ljudstvo odstranilo. Zobec dvomi, da bi zahteva za oceno ustavnosti uspela, predvsem zaradi narave posvetovalnega referenduma. Kvečjemu bi lahko uspeli s tem, da bi rekli, da je vprašanje nejasno. 

Odločanje o že dovoljenem

Pri referendumu o rabi konoplje pa je po besedah opozicijskih strank sporno to, da obstaja kar nekaj procesnih nepravilnosti. V državnozborskem postopku sta namreč iz enega nastali dve vsebinsko povsem drugačni vprašanji, ki bi po mnenju opozicije morali biti predmet dveh referendumov.

Sprva je bilo namreč postavljeno le eno vprašanje, ki pa se je nanašalo na dopustnost pridelave, predelave, prometa in uporabe konoplje v medicinske namene. Takšno vprašanje je zavajajoče in v bistvu nepotrebno, saj je uporaba konoplje v medicinske namene pri nas že vrsto let dovoljena. Tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je to vprašanje označila za nejasno in zavajajoče, saj bi v bistvu odločali o nečem, kar je že dovoljeno.

Po novem se bo tako prvo vprašanje nanašalo na gojenje in predelavo konoplje v medicinske namene. Gojenje in predelava sta področji, ki v Sloveniji še nista urejeni, saj še niso bili sprejeti potrebni podzakonski akti.

Konoplja dovoljena za »omejeno osebno rabo«

Drugo vprašanje pa se bo nanašalo na to, ali naj Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo. S tem pa pride do jasnega širjenja izven ozkega obsega zgolj medicinske rabe.

V SDS in NSi nameravajo predlagati tudi zadržanje teh dveh referendumskih odlokov do končne odločitve ustavnega sodišča. Če bi se ustavno sodišče na koncu odločilo za zadržanje, bi bila, kot smo že omenili, referenduma zamaknjena in ne bi mogla potekati istočasno kot evropske volitve.

Kako bi legalizacija rabe konoplje izgledala, še ni jasno

Zaenkrat ni jasno, kaj naj bi pomenila »omejena osebna raba« iz drugega vprašanja referenduma o rabi konoplje. Po besedah Darka Krajnca, osrednjega zagovornika referendumskega predloga, sicer poslanca Gibanja Svoboda, naj bi to pomenilo nekaj podobnega nemški ureditvi.

V Nemčiji je namreč od prvega aprila letos dovoljeno posedovanje do 25 gramov konoplje v javnosti ter do 50 gramov doma, pa tudi gojenje do treh sadik. Tam pa še vedno ni dovoljena prodaja.

Po besedah Krajnca se izogibajo izrazu rekreativna raba konoplje, saj bi bila verjetnost za uspeh na referendumu manjša, mnogi pa bi konopljo gojili z namenom samozdravljenja in ne zgolj za rekreativno rabo.

Nevladne organizacije s področja javnega zdravja izključene iz razprave

Da so bile izključene iz razprave o referendumskem predlogu, so se pritožile tudi nevladne organizacije s področja javnega zdravja. Po njihovem mnenju bi morali take odločitve sprejemati premišljeno in ne preveč površno.

Tuje izkušnje

Rekreativna raba konoplje je dovoljena v 9 državah: Kanadi, Gruziji, Nemčiji, Luksemburgu, Malti, Mehiki, Južni Afriki, Tajski in Urugvaju. Legalna je tudi ponekod v ZDA, a ne na ravni celotne države, pač pa zgolj v nekaterih zveznih državah.

Kot kažejo raziskave, je lažji in legaliziran dostop do marihuane povezan s številnimi negativnimi zdravstvenimi posledicami. Poveča se potreba po nujnih zdravilih, povečajo se različne zdravstvene težave, poveča se tudi število prometnih nesreč. Z legalizacijo se spremeni tudi percepcija glede škodljivosti marihuane – družba začne dojemati marihuano kot manj škodljivo in nekaj normalnega.

V ZDA se je v državah, kjer je marihuana dovoljena, poraba povečala za 20 odstotkov, zelo izrazito predvsem pri mlajših od 21 let.

V nekaterih zveznih državah ZDA, kjer je marihuana dovoljena, poročajo tudi od domnevno pozitivnih učinkih. Npr. v zveznih državah, ki mejijo na Mehiko, poročajo o zmanjšanju kriminala. Sicer pa so zaradi legalizacije v ZDA pridobili skupno 1,7 milijarde dolarjev davčnih prihodkov, kar je podobno učinkom razveljavitve prohibicije v 30-ih letih prejšnjega stoletja.

Analizo glede legalizacije konoplje so naredili tudi v Južnoafriški republiki. Tam je bil argument za legalizacijo konoplje predvsem v tem, da imajo ljudje pravico do samoodločbe, in da se lahko svobodno odločajo, kaj bodo konzumirali in česa ne. Po analizah Nacionalnega centra za biotehnološko obveščanje (National Center for Biotechnological Information) pa kljub morebitnim pozitivnim medicinskim učinkom konoplje pretehtajo negativni. Po njihovih besedah bi legalizacija konoplje povzročila velika javnozdravstvena tveganja, ki bi dodatno obremenila zdravstvene službe, vmes pa predstavljala še resno nevarnost za širši krog ljudi.

Poslabšalo bi se najverjetneje tudi breme duševnih bolezni. Z legalizacijo bi namreč prišlo do povečanja števila ljudi, ki potrebujejo zdravljenje zaradi odvisnosti, ter tudi do višjega števila duševnih motenj, ki izhajajo iz uživanja konoplje. Izkušnje iz drugih držav kažejo tudi na povečanje števila prometnih nesreč in z njimi povezanih poškodb, ki jih povzročijo vozniki pod vplivom konoplje. Po mnenju študije bi z legalizacijo marihuane odprli vrata za uporabo močnejših drog.