Samozaposlenih v kulturi vse več: so izjema pri bolniškem nadomestilu, večini država plačuje prispevke

POSLUŠAJ ČLANEK
Nedavno je Nova Slovenija predlagala, da bi stroške bolniških nadomestil država od delodajalcev prevzela po 15 dneh bolniške odsotnosti in ne šele po 30, kot velja sedaj.

S tem bi največ pridobili samozaposleni, ki si morajo življenjske stroške kljub nezmožnosti dela prvih 30 dni kriti sami. Vlada je predlog zavrnila, saj naj bi bil "nesprejemljivo breme za zdravstveno blagajno". 

A zanimivo je, da v državi obstaja skupina z zelo podobnim statusom kot samostojni podjetniki, pa vendarle z nekaterimi privilegiji.

Gre za samozaposlene v kulturi: tem država ob dolgotrajni bolniški zagotovi nadomestilo tudi za prvih 30 delovnih dni bolezni. Tistim z "izjemnim kulturnim prispevkom" za državo ali prispevkom na področju deficitarnih poklicev v kulturi pa celo plača prispevke v celoti.

In zanimivo, takšnih "izjemnih ljudi" je kar 70 odstotkov med vsemi s statusom samozaposlenih v kulturi. Zato ne čudi, da njihovo število zadnja leta strmo narašča.  

Status samozaposlenega v kulturi lahko dobi oseba, ki ne prejema pokojnine in opravlja enega izmed specializiranih poklicev v kulturi (od animatorja lutk, arheologa, pa do radijskega napovedovalca in uglaševalca glasbil ...).

Status sam po sebi ne pomeni bistvenih privilegijev glede na obliko samostojnega podjetništva. Večina si še vedno sama plačuje prispevke za socialno varnost. Z dvema pomembnima razlikama, zaradi česar ne čudi, da je število samozaposlenih v kulturi z zadnjih petih letih naraslo za 450 in v letu 2017 znaša 2.784.

Prvi privilegij: plačana bolniška odsotnost


Ob bolniški odsotnosti, daljši od 30 delovnih dni, država vsem samozaposlenim v kulturi plača nadomestilo za bolniško odsotnost tudi za prvi mesec bolezni (kar sicer sp-ji plačajo sami) in sicer 20 evrov za vsak bolniški dan. Vendar lahko za nadomestilo zaprosi le enkrat na leto.

Dnevno nadomestilo za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi se je začelo dodeljevati v letu 2014. Številke se od tedaj gibajo med 20 in 44 podeljenimi nadomestili na leto.

Sredstva boleznine pa niha iz leta v leto: leta 2014 so zanje na Ministrstvu za kulturo namenili 19.500 evrov, v letu 2015 je znesek padel skoraj za polovico na 10.920 evrov, leta 2016 je bilo namenjenih sredstev nekaj več, 15.590 evrov. V letu 2017 je bilo za boleznine namenjeno 25.000 evrov.

Drugi privilegij: plačilo prispevkov za socialno varnost


Zelo privlačen pa je predvsem drugi privilegij za samozaposlene v kulturi z izjemnim kulturnim prispevkom za narod. Tem namreč država plača prispevke za socialno varnost v celoti in sicer glede na dohodkovni cenzus, ki pa hkrati ne sme presegati slabih 20 tisočakov letno.

Samozaposleni v kulturi lahko zaprosi za državno plačilo prispevkov za socialno varnost v primerih, ko njihovo delo pomeni izjemen kulturni prispevek v zadnjih petih letih ali ko gre za poklice ali dejavnosti, ki jih je potrebno zaradi kadrovskih potreb v kulturi posebej podpirati (deficitarni poklic), če delo samozaposlenega v zadnjih petih letih pomeni prispevek k razvoju področja, ki ga zajema ta poklic.

Pri tem njihov povprečni dohodek zadnjih treh let ne sme presegati zneska 19.826,22 EUR bruto.


Zanimivi sta pri tem predvsem dve dejstvi. Najprej, da imamo, sklepajoč po številu upravičencev do plačila prispevkov, izjemnih kulturnikov v Sloveniji iz leta v leto več. Samo v zadnjih petih letih je njihovo število naraslo za 500.

Ter nato, da je med 2.784 samozaposlenimi v kulturi takšnih z izjemnim doprinosom za narod ali deficitarne poklice na tem področju kar 1933. Kulturniško elito torej tvori 70 % vseh, ki v njej samostojno ustvarjajo.

Ti državo stanejo iz leta v leto več - trenutno okrog 8 milijonov evrov letno.



Poleg samostojnega podjetnika in samozaposlenega v kulturi obstaja še primerljiv status samostojnega novinarja.

A posameznikom s tem statusom zgornja privilegija ne pripadata in je v bistvu po (ne)ugodnostih skoraj izenačen s statusom samostojnega podjetnika.
KOMENTAR: Uredništvo
Kjer je volja, je tudi pot
Predlog NSi, da država pri bolniških odsotnostih pride nasproti podjetnikom, je bil s strani oblasti zavrnjen, češ da ni denarja. A prav primer samozaposlenih v kulturi kaže, da se za nekatere družbene skupine vendarle najde, če je le volja za to. Nikakor ni naš namen izpodbijati privilegijev, ki so si jih kulturniki očitno izborili. Številni si jih zaslužijo, a hitra rast tako ljudi s statusom kot upravičencev do plačila prispevkov dvigne kakšno obrv. Ker gre za davkoplačevalski denar, je na mestu vprašanje, ali pri tem vendarle ne prihaja do zlorab. Z vsem spoštovanjem do številnih eminentnih kulturnikov se zdi 70 odstotkov odličnikov samo med samozaposlenimi vendarle nekoliko visoko. Zanimiv je pristop k plačilu nadomestila za bolezen, ki dejansko pokrije odsotnost tudi prvih 30 dni zaradi hujših, daljnosežnejših bolezni. Glede na število koriščenj lahko izključimo zlorabe, tudi zato, ker 31. dan bolezen potrdi ustrezna komisija. Če že ne predlog Nove Slovenije, bi bila preslikava takšnega modela vsaj na samostojne podjetnike prvi korak k zmanjševanju odvisnosti od zdravja pri njihovem delu. In navsezadnje tudi zato, da se primerljive oblike opravljanja dela po dodeljenih pravicah nekoliko izenačijo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki