Robert Golob spoznava, da je z novo opozicijo dialog mogoč

Srečanje političnega vrha na temo draginje, ki ga je sklical premier Robert Golob, vzbuja upanje, da je med vodilnimi politiki v državi dialog še mogoč. Po srečanju je premier Golob predstavil dva ključna ukrepa na področju energetike, za katera konec poletja nameravajo sprejeti interventna zakona. S prvim nameravajo izenačiti vse gospodinjske odjemalce energije, ne glede na to, prek koga kupujejo elektriko oz. plin, drugi ukrep pa je znižana stopnja DDV na vse energente.

To ni bil zadnji sestanek, znova se nameravajo srečati konec avgusta, ko naj bi bili zakonski predlogi tudi že bolj konkretizirani. Dogajanje sicer kaže na bistveno drugačen odnos aktualne opozicije in aktualne koalicije do dogovarjanja o kriznih ukrepih. V obrnjenih vlogah so nekateri akterji trenutne koalicije takšna srečanja bojkotirali.

Po dve uri in pol trajajočem sestanku je pred novinarje stopil premier Robert Golob in predstavil izkupiček sestanka, ki ga je sklical na temo draginje. Tokrat so se osredotočili na področje energentov.

V razpravi, ki je bila po Golobovi oceni strokovna in konstruktivna s strani vseh udeležencev, je bil predstavljen Načrt Evropske komisije in plinskih operaterjev, kako preživeti zimo brez redukcij tudi v primeru, da se dobava ruskega plina v Evropo povsem ustavi, ter predlagani ukrepi vlade v boju z draginjo.

Ključni ukrepi: znižanje DDV, regulacija cen in dodatki za najranljivejše

Med ključnimi ukrepi je Golob izpostavil izenačitev vseh gospodinjskih odjemalcev. V preteklem letu se je namreč dogajalo, da so gospodinjstva, ki elektriko ali plin kupujejo pri upravnikih blokov, plačevala tudi do štirikrat višjo ceno kot tista, ki so jo kupovala neposredno od operaterjev. To diskriminatorno obravnavo gospodinjstev nameravajo odpraviti z interventnim zakonom.

Drug ukrep, ki je že pripravljen, je znižanje DDV, ki bo veljalo za vse energente, ki se uporabljajo za ogrevanje. To bodo znižali s trenutnih 22 % na 9,5 %. Poleg že znižane elektrike torej tudi kurilno olje, lesna biomasa, zemeljski plin in drugi. Tudi za to je potreben zakon. Oba nameravajo pred obravnavo predstaviti tudi opoziciji, nato pa skozi državni zbor spraviti brez zapletov po skrajšanem postopku, da bi začela veljati še pred kurilno sezono, ki se začne z oktobrom.

Dodatno je Golob napovedal še regulacije cene plina, ki bo veljala za zaščitene kategorije – gospodinjstva, mala podjetja in javne službe ter ciljne draginjske dodatke.

Tokratni sestanek je bil namenjen draginji na področju energentov, je pa Golob napovedal, da se bodo sestajali tudi še v prihodnje, saj je na mizi tudi draginja na področju prehrane in druga pereča vprašanja.

Pri prehrani zaenkrat ne pričakujejo regulacije cen, le pregled cen v košarici izbranih artiklov ter podvojitev blagovnih rezerv na področju pšenice. Golob ocenjuje, da je takšna oblika srečevanja lahko dober temelj tudi v prihodnje pri reševanju »neideoloških vprašanj, ki se tičejo celotnega naroda«. Znova naj bi se srečali že konec avgusta.

Opozicija na srečanje v konstruktivnem duhu

Janša je ob prihodu na sestanek ocenil, da je že skrajni čas, da vlada pripravi »ukrepe, s katerimi se uravnoteženo naslovi probleme gospodarstva, kmetijstva in ljudi, ki jih imamo s to draginjo«, ter dodal, da bo SDS podprla vse ukrepe, ki bodo v korist ljudi in gospodarstva. Dodal je še, da imajo ogromno predlogov, a so brez parlamentarne večine za njihovo uveljavitev.

Tonin je napovedal iskanje skupnih rešitev, med predlogi NSi pa omenil tudi znižanje DDV ter dodal, da so pripravljeni tudi poslušati druge ter podpreti njihove predloge, če bodo boljši. »Več pogovora pomeni manj možnosti za konflikt in boljše rezultate,« pa je dejal glede sodelovanja med vlado in opozicijo. Omenil je tudi sodelovanje med vlado in opozicijo v preteklosti na formalni ravni ter izrazil pripravljenost, na morebitno tovrstno ponujeno roko, do katere pa, vsaj po izrečenem po sestanku, vendarle še ni prišlo.

Zgodovina (ne)sodelovanja med vlado in opozicijo

Spomnimo, Janez Janša je kot premier v času vseh treh svojih vlad opozicijskim strankam ponujal formalno partnerstvo, preko katerega bi potekale predstavitve ključnih zakonskih predlogov pred vložitvijo v Državni zbor ter dialog in sodelovanje. Opozicija ob tem ni bila vezana, da bi predloge morala podpreti, bi pa lahko podala svoje predloge.

V času prve Janševe vlade so takšno sodelovanje sprejeli Socialni demokrati pod vodstvom Boruta Pahorja, na naslednjih volitvah pa dosegli relativno zmago. Dogovor o sodelovanju so podpisali tudi v SNS Zmaga Jelinčiča.

V času tretje Janševe vlade so Socialni demokrati po vodstvom Tanje Fajon ubrali povsem drugačno pot. Ne le, da so zavrnili formalno sodelovanje med vlado in opozicijo. Ko je podoben sestanek političnega vrha na temo spopadanja z epidemijo covida-19 sklical predsednik republike Borut Pahor, so ga bojkotirali, prav tako drugi člani tedanje »KUL opozicije«.

Svojo odsotnost so tedaj pogojevali z uresničitvijo serije opozicijskih ukrepov oz. opravičevali z nasprotovanjem politiki SDS. V Levici so bili tedaj prepričani, da bi njihova udeležba na sestanku političnega vrha glede izhodne strategije iz covida pomenila priložnost za zvračanje odgovornosti za lastne napake na opozicijo.