Rastemo s knjigo: je prav, da naši šolarji ob sponzorstvu države rastejo z “drekači” in “pizduljami”?

Uredništvo
7

Javna agencija za knjigo (JAK) v nacionalnem projektu Rastem s knjigo vsako leto izbere dve mladinski deli slovenskih avtorjev, ki jih sedmošolci in dijaki prvih letnikov prejmejo brezplačno. Letos sedmošolci prejmejo knjigo Elvis Škorc, genialni štor avtorice Janje Vidmar, dijaki pa V napačni zgodbi avtorice Cvetke Sokolov (oboje izšlo pri založbi Miš). Na državne stroške sta bili knjigi natisnjeni v nakladi 22.600 in 19.700 izvodov.

Letošnji knjigi, še posebej Elvis Škorc, sta med starši in stroko dvignili precej prahu. Zaradi eksplicitne vsebine in vulgarnega jezika se številni sprašujejo, ali je takšno branje primerno za 12-letnike in kaj jim s takšno vsebino sporočamo.

So vulgarne knjige v nacionalnem interesu?

Številne starše, učitelje in knjižničarje so v knjigi Elvis Škorc zmotili vulgarni odlomki, promoviranje pornografije in kajenja ter popredmeten odnos do žensk. Pri tem velja pripomniti, da knjiga še zdaleč ni v celoti napisana slabo in sprevrženo. Zgodba, ki govori o težavnem odraščanju osmošolca Elvisa, je humorna in celo simpatična. A avtorica se je, očitno zato, da bi se »približala mladim bralcem«, na trenutke spustila globoko pod mejo dobrega okusa, zaradi česar celotna knjiga dobi slab priokus.

Avtorica Janja Vidmar je ob tem izjavila, da knjiga ne more biti sporna, saj v njej ni prizorov spolnosti, dotikov in poljubov, kar drži. A vrednote, ki so prikazane kot normalne in celo zaželene, so daleč od vrednot, h katerim starši želijo spodbujati svoje osnovnošolce.

Nekaj odlomkov s knjige Elvis Škorc:

Odlomek s knjige Elvis Škorc (klik za povečavo)

»Smrdljivi drekači in smrdulje, preklemani smradi.«

»Kaj, kurca, pa imaš ti z Joškarjem?«

»Si lahko misliš, da edini v razredu še nisem seksal? Nekateri se mečejo ven, da seksajo že od petega razreda. Tudi cigaretnega dima ne znam pravilno potegniti v pljuča in nisem še poskusil trave. Poleg tega sem si doslej ogledal samo dva porniča, kar je odločno premalo za razredi zgled.«

»S pomočjo cigaret shujšaš. Pokaditi moraš vsaj šteko na dan.«

»Res ima hude joške. Včasih se vidi skozi modrček. Zakuham, postanem lepljiv in matast in trd. In po novem tam spodaj otrdim že, če si njene joške samo zamišljam.«

»Pogovarjala se je po telefonu, bila je v kombineži kot ženske v porničih. Tudi oče je stegoval vrat, stavim, da zato, da bi bolje videl skozi kombinežo.«

»[Gledanje pornografskih filmov] je normalno pri mojih letih! Vsi moji sošolci gledajo več porničev od mene!« Njegova desetletna sestra ob tem vpije: »Fukajo! Seksajo, videla sem …«

Seznam za pobeg od doma: »Mami zmešaj v čaj uspavalne tablete iz njenega predala v spalnici.«

Več o vsebini obeh knjig lahko preberete na portalu Iskreni.net … (članek na iskreni.net) [/su_note]

Knjiga V napačni zgodbi, ki jo letos prejmejo dijaki prvih letnikov, govori o izkoriščevalskem odnosu med 33-letnim poročenim učiteljem in 16-letno dijakinjo. Nekatere starše so zmotili nazorni seksualni prizori, a celotna knjiga vendar podaja jasno sporočilo o nevarnostih neenakopravnih razmerij, prezgodnje spolnosti, najstniške nosečnosti, golih fotografij in pornografije. Iz knjige je jasno razvidno, da gre za zlorabo in da se s takšnimi razmerji ne gre šaliti.

Vsebina sama ni problematična, mnenja o tem, ali so eksplicitni prizori primerni za 15-letnike, pa so deljena.

Kakšne vrednote JAK posreduje slovenskim najstnikom?

V zadnjih letih je bilo med knjigami, ki so jih slovenski najstniki brezplačno prejeli od JAK-a, kar nekaj kvalitetnih naslovov. Omenimo samo knjige Avtobus ob treh Nataše Konc Lorenzutti, Kit na plaži Vinka Möderndorferja (ki govori o sprejemanju otrok z Downovim sindromom) in Pavčkove Majnice za sedmošolce ter Sanje o belem štrpedu Marjane Moškrič za srednješolce.

A na JAK-ovem seznamu v oči bode dejstvo, da so srednješolci v zadnjih šestih letih od države prejeli kar dve knjigi z LGBT vsebino. Knjiga Ime mi je Damjan pisateljice in lezbične aktivistke Suzane Tratnik (šolsko leto 2014/ 2015) govori o transspolnem najstniku, ki se je rodil kot deklica, a je prevzel moško identiteto. Lani pa so dijaki dobili zbirko kratkih zgodb Noben glas iste avtorice, v kateri se glavna junakinja sooča z »odkrivanjem svoje drugačnosti«, torej drugačne spolne identitete. Lahko rečemo, da gre za naključje?

Ogorčeni odzivi številnih staršev in strokovnih delavcev

Na nekaterih šolah so se knjižničarji in slovenisti vnaprej pozanimali o letošnjih knjigah ter se odločili, da tokrat v projektu ne bodo sodelovali. Na nekaj osnovnih in srednjih šolah pa je prišlo do nesoglasij, saj se nekaterim učiteljem ena ali druga knjiga ne zdita primerni, drugi pa so nad njo navdušeni in jo učencem predpisujejo za domače branje.

Nekaj strokovnih delavcev se je protestno obrnilo tudi na JAK, a zaradi slabih preteklih izkušenj nimajo veliko upanja, da bi bili slišani.

Najbolj ogorčeni pa so starši, ki so knjigo Elvis Škorc videli šele, ko so jo otroci prinesli domov. Sporni odlomki so sprožili burne razprave na družbenih omrežjih, starši so se obrnili tudi na nekatere medije in Društvo katoliških pedagogov Slovenije. A razen osveščanja staršev zaenkrat večjega učinka ni.

Poslanska skupina NSi od pristojnih ministrov zahteva odgovore

Poslanka NSi Tadeja Šuštar je šolskemu ministru Jerneju Pikalu in kulturnemu ministru Zoranu Pozniču zastavila pisno poslansko vprašanje, ali se jima zdi knjiga Elvis Škorc, genialni štor primerna za razvojno stopnjo 12-letnikov. Ministra je vprašala tudi, koliko davkoplačevalskega denarja je bilo namenjenega za letošnji projekt Rastem s knjigo, kdo so bili člani JAK-ove strokovne komisije in kakšna je bila utemeljitev njihove izbire.

Ministra na vprašanje še nista odgovorila, a glede na dosedanjo prakso lahko namesto ukrepanja pričakujemo le še en »strokovno utemeljen« odgovor. Otroci so knjige dobili, na starših pa ostaja, da se z njimi pogovarjajo in jim poskušajo posredovati vrednote v današnjem ponorelem svetu.

Knjig Milene Miklavčič ne podarjajo osnovnošolskim otrokom, so pa poučno branje za nekoliko starejše:

Ena najbolj branih slovenskih avtoric zadnjih let, kolumnistka Domovine Milena Miklavčič, je nedavno izdala tretjo knjigo iz zbirke Ogenj, rit in kače niso za igrače.
Tokrat govori o moških zgodbah.
Vse tri dele lahko kupite v spletni trgovini iskreni:

Moške zgodbe 

Babice, hčere, vnukinje

Ogenj, rit in kače niso za igrače

7 KOMENTARJI

  1. Že nekaj časa se opaža, da nam LEVE vlade UNIČUJEJO tako gospodarstvo, kot slovensko KULTURO, ki je spoštovala OMIKO v besedah in DEJANJIH.

    S tem, ko že naše otroke VSTRAJNO poneumljajo, na naši RTV, tudi prikazujejo razne razvedrilne programe, ki dejansko teptajo SLOVENSKE MORALNE VREDNOTE, ker uporabljajo vulgarne besede.

    NEDOPUSTNO je, da za naš DENAR, dovolimo, da nam s knjigami s katerimi SLUŽIJO nekatere ZALOŽBE – jemljejo še tisto malo kulture in olike, ki nam je ostala. To je nepopravljiva ŠKODA, za katero bi moral nekdo ODGOVARJATI.

    Če se bo popolnoma sesulo GOSPODARSTVO, je bodo dvignili s tujimi investicijami.

    Toda, če se bo SESULA KULTURA, nam je noben TUJEC ne bo mogel več postaviti na SLOVENSKI NIVO. Zato bi morali vsi Slovenci povzdigniti glas – in tako, kot Vili Kovačič – in obtožiti MINISTRA za ŠOLSTVO, ki je SOODGOVOREN, za KVARNO VZGOJO.

    Sicer pa, če šola ne vzgaja, naj bo prepovedana vzoga tudi AKTIVISTOM LGBT !
    NIHČE nima PRAVICE kvariti NAŠIH OTROK !

  2. Če mora naša nadebudna deca skozi šolske programe izvedeti vse o naprednih pogledih na družino, o dveh očkih in dveh mamicah, o prednostih homoseksualnosti, o teoriji spola, o brezspolosti stranišč, o dokončnosti stališč LGBT in o vseh drugi “civilizacijskih” pridobitvah, ki se tičejo teh tem, je prav, da izvedo, da sem spadajo tudi drekači in pizdulje.

  3. Kletvice so še najmanjši greh… Če bi obstajal samo ta ‘greh’, bi bil svet enostavno čudovit…

    Sicer pa ni za 12-letnike to kar berejo v tej knjigi nobena novost. Mogoče za Kraševko in kremenitega, ki sta prvi čik pokadila pri 18-ih, nedolžnost pa izgubila na poročno noč…

  4. V skladu z ustavno zavarovano svobodo umetniškega izražanja ter znano Shakespearovo maksimo, da umetniku ne more in ne sme biti nič človeškega tuje in nevredno umetniškega upodabljanja, se seveda ni mogoče in se ni upravičeno spotikati neposredno ob obe literarni besedili kot legitimni stvaritvi avtonomnega umetniškega akta oz. avtonomne in svobodne umetniške osebe .
    Se je pa mogoče utemeljeno vprašati, ali ima kdorkoli pravico, da omenjeni deli po neznanih pedagoških in umetniških kriterijih in mimo vsakršnega ustreznega javnega razpisa z jasnimi kriteriji in merili ter mimo presoje kompetentnih in neodvisnih interdisciplinarnih strokovnjakov samovoljno izbere ter ju v nesorazmerno visokih nakladah (22.600 in 19.700 izvodov) dobesedno vsili oz. brezplačno podarja potencialnim bralcem v osnovnih in srednjih šolah.
    Projekt Javne agencije za knjigo Rastemo s knjigo se zdi z nejasnimi kriteriji in neznanimi odločevalskimi protagonisti izbire ter privilegiji, ki jih izbrana literarna dela, njihovi avtorji in založniki doživijo na knjižnem trgu, vsekakor nedopustno diskriminatoren do vseh drugih avtorjev, literarnih del in njihovih založnikov, ter ob tem močno vprašljiv tudi z načelnih protikorupcijskih izhodišč.

  5. Baje je Albert Camus zapisal : Če bi bil Svet jasen,bi umetnosti ne bilo. In to je samo ena izmed misli,ki so vsaj včasih smiselne.
    V našem primeru pa gre za samo izmed mnogih škod,ki jih levo-leva vlada podarja na kulturnem področju lastni “raji”.
    Bilo bi preveč nezanimivo pisati o duhovnem maltretiranju mladine s tako plehko literaturo,ki je še “zastonj” (čeprav ni nič zastonj,niti prdec!).
    Bolj umno in ekonomsko upravičeno se je vprašati ( to je na svoj način storil že komentator z dolgim imenom,zato le Samovolja…) : Kaj je odločevalcem pri izboru ključno vsebina ali avtor ali založba ? Po prebranih imenih v članku sem začel kolcati in v glavi mi je trkalo.Naklada je za slovenske razmere izjemno visoka,tudi stroški ne morejo biti nizki. Minister je moral lepo seči v žep. Povsem normalno brez javnega razpisa. No,seveda,izbor je naredila gotovo “genialna” komisija,ki ji strokovnosti ni možno očitati.
    Baje je nekdo rekel,ko za prepričevanje nimaš argumentov se sklicuj na stroko in strokovno komisijo.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime