Proračunski primanjkljaj v prvih petih mesecih kaže, da vlada ne zna načrtovati

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
Danes je znano, da je primanjkljaj v prvih petih mesecih leta 226 milijonov evrov oziroma 200 milijonov več kot v enakem obdobju lani. Razlog za to so nižji prihodki in višji odhodki, kar seveda za slovenski proračun pomeni izrazito slabše stanje.

A vse skupaj izgleda še bolj presenetljivo, če pogledamo skozi prizmo novinarske konference ob prvi obletnici vlade, na kateri je predsednik vlade govoril o rekordnih dobičkih podjetij ter se pri tem hvalil z lanskim letom, ko polovico leta njegova opcija sploh ni bila na oblasti.

Ali vlada znižuje primanjkljaj, kot se je hvalil minister za delo Luka Mesec pred časom, če pa številke kažejo drugače? V nadaljevanju kažemo primere, ki kažejo, kako slabo se vladajoča politika loteva slovenskih javnih financ.

Fiskalni svet je včeraj v junijski mesečni informaciji predstavil, da je imel državni proračun v prvih petih mesecih primanjkljaj v višini 226 milijonov evrov. Od tega so odhodki za blažitev epidemije znašali 101 milijonov evrov in ukrepov za blažitev draginje v višini 362 milijonov evrov.

Najpomembnejši pa je podatek, da so bila gibanja v državnem proračunu v prvih petih mesecih leta slabša kot v enakem obdobju lani. Skupni primanjkljaj je bil tako višji za 209 milijonov evrov.



Višji primanjkljaj je po besedah Fiskalnega sveta zlasti posledica nižje rasti prihodkov kot v enakem obdobju lani. Skupni prihodki so bili v prvih petih mesecih letos medletno nižji za 2,0 %, predvsem zaradi nižjih prihodkov od davka na dohodek pravnih oseb, EU sredstev in nedavčnih prihodkov ob znatnem učinku lanskih visokih osnov. Rast prihodkov od DDV se je začela umirjati že v drugi polovici lanskega leta in se v zadnjih mesecih stabilizirala na nižjih ravneh. Edini prihodki, ki beležijo rast, so prihodki od trošarin, saj je vlada v zadnjih mesecih večkrat dvignila trošarine na energente in tobačne izdelke.



Prihodki od davka na dohodek pravnih oseb so letos medletno občutno nižji (–15,9 %). Predvsem to, da je davek od dohodka pravnih oseb upadel, je slaba novica za državo, saj pomeni, da se gospodarstvo v zadnjih mesecih ohlaja.

Medletna rast odhodkov je bila v največji meri posledica višjih odhodkov za stroške dela (10,5 %) kot posledica lani jeseni sklenjenega dogovora o dvigu plač. Njihova rast se je maja še okrepila zaradi dogovorjenega drugega dela višjih izplačil. K rasti odhodkov so prispevali še višji transferji v sklad socialnega zavarovanja, odhodki za investicije, višji odhodki za transferje posameznikom in gospodinjstvom, v zadnjih treh mesecih pa se je vidno okrepila tudi medletna rast izdatkov za blago in storitve.

Kako načrtuje slovenska vlada? Nerealistično in nevarno za proračun


Vlada že od jeseni dobiva opozorila z različnih strani, da stanje slovenskih financ ni rožnato. Že večkrat je Fiskalni svet opozarjal vlado, da načrtuje nerealistično in da troši preveč. Nazadnje je to ponovil predsednik Fiskalnega sveta tudi na novembrski seji: »Proračunsko načrtovanje je proces, povezan z mnogimi negotovostmi, ki pa bi moral kljub temu verodostojno nakazati srednjeročno pot javnih financ in s tem povezana tveganja. Proračun za leto 2023 bi moral za zasledovanje tega cilja biti zasnovan na realističnih osnovah iz leta 2022.«

Opozorila, da so zakoni, ki jih predstavlja koalicija, nevarni za proračun, prihajajo tudi s strani opozicije. Na včerajšnji novinarski konferenci je poslanec NSi Jernej Vrtovec predstavil zahtevo za sklic nujne seje Komisije za nadzor javnih financ, ker se ne strinjajo s spremembami zdravstvenega sistema, predvsem na področju financ.

»Način, na katerega se je vlada lotila sprememb zdravstvenega sistema, vodi v ekspresno razgradnjo javnega zdravstva in v celoti nenadzorovano, divjo privatizacijo. V NSi zahtevamo sklic nujne seje Komisije, da nam vlada končno predstavi finančne izračune za uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka,« je dejal Jernej Vrtovec.

NSi moti predvsem to, da nihče ni predstavil nikakršnih izračunov in finančnih projekcij, kaj uvedba obveznega zdravstvenega prispevka v resnici pomeni za proračun in javne finance. Državni proračun bo tako po Vrtovčevih besedah postal samopostrežna blagajna za minus, ki ga bo ustvarjal državni monopolist ZZZS, kar v kontekstu proračuna pomeni še višji primanjkljaj za slovenske javne finance.

Dolgotrajna oskrba brez besed o financiranju ter češka davčna politika


Enaki modus operandi je vlada zavzela tudi pri novem predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi. Pred približno desetimi dnevi je ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac iz Levice, v javno obravnavo poslalo predlog sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi, a se je problemu financiranja izognilo. Po podatkih, ki jih je izbrskal portal N1, naj bi ministrstvo zagotovilo denar iz državnega proračuna, iz socialnih prispevkov in iz nove dajatve na neto dohodke. Predlog ni natančneje obrazložen, zato tudi ni znanega še nič o novi dajatvi na neto dohodke.

Predvsem pa na neustrezno davčno politiko in posledično polnjenje oziroma praznjenje proračuna in klavrno načrtovanje sedanje vlade kaže primer Mihe Šaberla, ki je za oddajo Dejstva na portalu 24ur.com dejal, da je v tujini ostal zaradi nižje obdavčitve dohodkov.

Miha je namreč vodja nabavne kategorije za embalažo v Novartisu. Lahko bi delal v Sloveniji, a delo raje opravlja v Pragi. »Enako službo, ki sem jo opravljal, bi lahko opravljal tudi v Sloveniji, brez problema, sem tudi dobil ponudbo za enako pozicijo v Sloveniji,« pravi, a na Češkem ga je zadržala precej nižja obdavčitev prihodkov. Za enaki bruto v Sloveniji bi dobil kar 27,5 odstotka nižjo neto plačo. »Glede na to, da je tudi višja obdavčitev, bi rekel, da je kupna moč v Pragi večja.«



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Ko uničujemo Zemljo, uničujemo sebe. Ko uničujemo drugega, škodimo sebi.
  • 13. 08. 2023
Nika Kovač poziva, da bi se opravljanje splava v celoti financiralo iz obveznega zavarovanja
  • 11. 04. 2023
Poslanec NSi pred Goloba postavil vrč vode, dobil pa opomin zaradi zlorabe postopkovnega predloga in populizma
  • 17. 04. 2023

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja