Vladni rekordni proračun načrtovan s 3,3-milijardnim primanjkljajem. Opozorila fiskalnega sveta in opozicije preslišana.

Na današnji 8. nujni seji odbora za finance so poslanci ocenili, da je spremenjeni proračun primeren za nadaljnjo obravnavo v Državnem zboru, vanj pa niso vključili niti enega izmed več kot tridesetih amandmajev opozicije. Te so, v veliki večini celo brez razprave, preglasovali.

Za leto 2023 je po novem določen najvišji obseg izdatkov pri 16,69 milijarde evrov, prihodki pa naj bi dosegli 13,38 milijarde evrov. To pomeni primanjkljaj v višini 3,3 milijarde evrov, kar je precej več kot letos, ko naj bi se ustavil malenkost nad dvema milijardama evrov.

Na gluha ušesa oz. celo aroganco finančnega ministra, češ da zavajajo, pa so naletela opozorila predsednika fiskalnega sveta Davorina Kračuna. Po novem predlogu se za kar četrtino dvigajo prihodki glede na proračun, kot ga je zastavila prejšnja vlada. Kračun opozarja, da bi to lahko vodilo v dodatno porabo do pol milijarde evrov samo v letu 2023. Kot ocenjuje, gre za povsem nerealistično proračunsko načrtovanje.

Po usklajevanjih po drugih področjih so o predlogu sprememb proračuna za leto 2023 danes razpravljali in glasovali na matičnem odboru za finance. Minister za finance Klemen Boštjančič je v uvodu predstavil, da so na sestavljanje spremenjenega proračuna vplivale negotove razmere, v katerih se nahaja svet zaradi vojne v Ukrajini, posledic energetske draginje, prekinitev dobavnih verig ter inflacije.

Za četrtino višji odhodki od lani sprejetega proračuna za 2023

Kljub temu je po njegovem mnenju proračun naravnan razvojno ter z velikimi rezervami, ki omogočajo blaženje posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo. Za investicije je namenjenih 2,45 milijarde evrov, kar je največ v zgodovini samostojne Slovenije, s poudarkom na zelenih investicijah in digitalizaciji. Minister je izpostavil še skoraj pol milijarde evrov, namenjenih za raziskave, dvig povprečnin na 700 evrov ter črpanje evropskih sredstev.

Predlog sprememb proračuna predvideva odhodke v prihodnjem letu pri 16,7 milijarde evrov, kar je daleč največ v zgodovini Slovenije. Predlagani odhodki so 25 % višji od tistih, ki so bili predvideni v že sprejetem proračunu, ki ga je pripravila prejšnja vlada.

Predvidenih prihodkov bo za 13,4 milijarde evrov, pri čemer utegnejo biti nekatere predpostavke nerealne, država pa bo v prihodnjem letu ustvarila debele 3,3 milijarde evrov primanjkljaja, kar predstavlja 5,3 % BDP oz. dvakrat več od tega, ki je predviden v že obstoječem proračunu.

Državni svet je proračun sicer podprl, a opozarja na ohlajanje gospodarstva, izraža dvom v realnost ocenjenih prihodkov, opozarja, da vlada še ni naslovila škode naftnim distributerjem, ki jim je poleti omejila ceno.

Fiskalni svet: Nerealistično proračunsko načrtovanje

 

»Proračunsko načrtovanje je proces, povezan z mnogimi negotovostmi, ki pa bi moral kljub temu verodostojno nakazati srednjeročno pot javnih financ in s tem povezana tveganja. Proračun za leto 2023 bi moral za zasledovanje tega cilja biti zasnovan na realističnih osnovah iz leta 2022,«  je Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta, znova opozoril na problem rebalansa letošnjega proračuna. Slovenske javne finance so namreč v prvih desetih mesecih ustvarile 280 milijonov  primanjkljaja (brez ukrepov zoper pandemijo in draginjo bi več kot 400 milijonov presežka), zadnja dva meseca pa načrtuje vlada ustvariti kar 1,8-milijardno luknjo, od tega 1,2 milijarde ni povezano z ukrepi za omejitev posledic epidemije in draginje.

Kračun opozarja na rebalans 2022, ker ta ni ustrezna osnova za pripravo proračunov za naprej, saj ustvarja prostor za dodatno porabo, ki jo v letu 2023 ocenjuje na pol milijarde evrov. Kračun dodatno opozarja, da je za ukrepe, ki sploh še niso določeni, predvidenega dvakrat več denarja, kot so vredni vsi do zdaj sprejeti ukrepi.

Podvomil je tudi v napoved, da bodo vse rezerve porabljene izključno namensko za ukrepe, saj smo v preteklosti že videli, da vsa sredstva za pandemijo niso bila nujno porabljena za reševanje pandemije, in izrazil skrb, da bi se v primeru draginje lahko zgodilo podobno.

Glede investicij ocenjuje, da so precenjene ter da slovensko gospodarstvo in administracija tako obsežnih investicij niti nista zmožna absorbirati. Po deležu BDP za investicije smo za prihodnje leto v samem vrhu držav EU, na dvakratniku evropskega povprečja.

 

Še bolj zaskrbljujoča je rast tekoče porabe. Ta se povečuje za kar 6 % na leto, utegne pa se, predvsem na področju plač, še občutno zvišati. Vse skupaj je tako, po mnenju fiskalnega sveta, načrtovano nerealistično.

Minister Boštjančič glede investicij pojasnjuje, da so takšne zaradi prekrivanja dveh evropskih perspektiv. Čeprav priznava, da jih bo težko absorbirati, bi bilo drugačno planiranje po njegovem neumno. Čeprav se je kasneje v razpravi pokazalo, da so se proračunske postave računale glede na preteklo porabo, pa je kritiko Kračuna glede tega označil za zavajanje.

Manj za razvoj podeželja in dolgotrajno oskrbo, ki jo bodo kljub temu dobili vsi, obljublja vlada

Razprave med poslanci je bilo sorazmerno malo. Poslanci koalicije so v glavnem pavšalno pohvalili proračun, vmes pa še malo izvajali kampanjo za referendume, ki so prihodnji teden, ter se predvsem odzivali na očitke opozicijske SDS, kjer so opozorili na visoko rast porabe, se osredotočili na nekaj specifičnih postavk ter opozorili na nekatere paradokse.

Suzana Lep Šimenko (SDS)  je tako izpostavila 3,33-milijardno luknjo, ki za vladajoče ni problem, opozarjajo pa na 700-milijonsko luknjo zaradi dohodninske reforme prejšnje vlade, ki jo trenutna sicer odpravlja, s čimer bi več denarja pustili v žepih ljudi, po izkušnjah letošnjega leta pa luknja zaradi pozitivnih učinkov niti ne bi bila tako visoka. Rado Gladek (SDS) pa je opozoril, da je opazno manj razsipne proračune prejšnje vlade aktualna koalicija, prej opozicija, označevala za preveč potratne.

V proračunu je SDS posebej zmotilo dodatnih 52 milijonov evrov za oskrbo migrantov, 75 dodatnih milijonov za podnebne spremembe, 267-milijonski dvig za socialno varnost, od tega 82 milijonov za socialne podpore, 11 milijonov manj za razvoj širokopasovnih internetnih omrežij, 12 milijonov manj za informacijsko družbo ter znižanje sredstev za dolgotrajno oskrbo za 63 milijonov evrov. Na slednje je pristojni državni sekretar Simon Maljevac odgovoril, da dolgotrajna oskrba deluje in da, četudi zanjo zmanjšajo sredstva, nihče ne bo ostal brez nje. Dvig socialne pomoči je pojasnil z dvigom življenjskih stroškov in inflacijo. Za večino drugih zmanjšanj v proračunu (razen zgoraj omenjenih), na katera so opozorili v SDS, so z vladne strani zagotovili, da so sredstva za ta področja zagotovljena na drugih postavkah, v večini primerov celo višje.

Opozicijske amandmaje do zadnjega povozil koalicijski glasovalni stroj

Opozicija je pripravila preko trideset amandmajev, ki pa so bili vsi, večinoma celo brez razprave, zavrnjeni z jasno ločnico koalicija – opozicija. K sreči je sredi seje en opozicijski poslanec odšel, sicer bi se ponavljanje enih in istih številk pri glasovanjih predsedujoči Andreji Kert lahko zataknilo v grlu.

Poslanci so tako zavrnili dodatna sredstva za Slovence v zamejstvu in izseljenstvu, lokalno infrastrukturo, promocijo na tujih trgih, dolgotrajno oskrbo, sredstva za razvoj Haloz in tudi predlog nekdanjega ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca, da bi občine dobile 100 milijonov za decentralizirano izgradnjo stanovanj tam, kjer bi ocenile, da so potrebe največje.