Pro et Contra, ki dviguje prah na Facebooku: je COVID-19 nevaren ali ne?

Uredništvo
Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Marko Potrč, tv voditelj in influencer, je na družabnih omrežjih nedavno objavil nekakšen manifest proti ukrepom za zamejevanje koronavirusa, katerega je primerjal z gripo.

Njegov obširen zapis, v katerem pravi, naj zaščitimo samo rizične skupine, vse druge pa pustimo normalno živeti, se je viralno razširil po Facebooku.

Zdaj pa mu je z nasprotnimi argumenti odgovoril Primož Meh ter požel primerljiv učinek pri tistih, ki bolezen COVID-19 jemljejo nekoliko bolj resno. Meh trdi, da epidemija koronavirusa ni le ena izmed bolezni, ki jih že poznamo, ampak je smrtnost pri njej precej večja. Koliko življenj ste pripravljen žrtvovati, da ti ne bo neudobno? sprašuje Potrča.

Predstavljamo argumente enega in drugega.

Potrč v objavi na svojem Facebook profilu piše, da njegova mnenja temeljijo na podatkih iz statistik NJIZ, mnenju tujih, mednarodno priznanih strokovnjakov, predvsem pa so posledica pogovorov s strokovnjaki iz Slovenije, ki so pristali na pogovor na štiri oči. Eden od teh oseb je recimo zdravnik na intenzivni terapiji, druga pa tudi epidemiolog.

Po vsem, kar je slišal, izvedel, prebral in spoznal, je njegovo mnenje, da ta »virus lahko človeka resno ogrozi, če ga tako rečeno ulovi v določenem trenutku neke težave z imunskim sistemom, ali pa če doleti eno od visoko rizičnih skupin. Torej zelo stare ljudi, ali resno bolne. Sicer pa gre za virus, ki pri veliki večini povzroči prehlad, ali stanje podobno blagi gripi. Pri mnogih niti tega ne. To govorijo tudi številke. Če ste povprečno zdrav človek, vas ta virus ne ogroža nič bolj kot njemu podobni virusi.«

Stanje, ki ga imamo od marca ga kot piše dobesedno duši, ukrepe, ki smo jih imeli ter trenutne napovedi, ali pa bolje rečeno negotovost, v kateri se nas pušča, pa je po njegovem mnenju težko razumeti.

Kaj je na tem virusu tako groznega in drugačnega od drugih bolezni?


Kaj je tako groznega, tako zelo drugače grozečega na tem virusu, da je tako bolj nevaren kot vse, kar smo poznali do zdaj? Potrditev svoje teorije je našel v mnenjih mednarodno priznanih strokovnjakov, ki so jasno povedali, da celotna stvar nima nikakršnega smisla.

Pri nas je do vključno 15.8.2020 umrlo 124 ljudi, ki se jih šteje v to statistiko. 70 od teh je bilo starih več kot 85 let! 34 jih je bilo starih med 75 in 84 let! 15 ljudi je bilo starih med 65 in 74 let! 3 osebe so bile stare med 55 in 64 let. 2 osebi med 45 in 54 let. Seveda so vse osebe pod 75 let imele resne pridružene bolezni že pred tem, kakor tudi starejši. Se torej zavedamo, o čem govorimo? Koliko novinarjev je pogledalo to statistiko? Iz teh podatkov bi res bilo težko ustvarjati paniko. Nikomur ne želim predčasnega konca, a na neki točki se naše življenje pač konča. Po 85+ letih to ni nenavadna zadeva. In na takšni točki človeka ogroža 1.000 in 1 različna okužba, ne samo ta »nov« virus.

Pri ljudeh z resnim predhodnim zdravstvenim stanjem pa so seveda tovrstni zapleti verjetni neprimerno bolj. In tudi to ni nič novega. Tudi to je zmeraj bilo in zmeraj bo! Le večina medijev nam to zdaj predstavlja kot konec sveta, pravi Potrč. Prej nam mediji pač niso kazali slik najbolj shiranih, večinoma starih ljudi, s cevkami v nosu ter skrušenih na koncu svoje življenjske poti, ko so poročali o gripi. In tudi ni bilo slik osebja v grozljivih zaščitnih oblekah, z na pol vesoljskimi maskami, rokavicami ter pokrivali, ki jemljejo brise tako, kot da že sama okužba s tem virusom pomeni gotovo smrt. Pa dobro vemo, da ne! To prikazovanje bi bilo smešno, če ne bi v pravo paniko spravljalo mnogo ljudi, ki jih je zdaj strah živeti.

"Vsako leto samo v Sloveniji za gripo zboli 5-10% prebivalcev? to pomeni med 100.000 in 200.000 ljudi! Še enkrat? 200.000 ljudi samo v Sloveniji! Vsako leto! Na povprečno leto, mimogrede. Letos pa jih je bilo verjetno precej več. Kje je bila drama takrat? So takrat odredili karanteno, nas pozaprli po domovih, preprovedali prehajanje med občinami? Niso! Zakaj ne? Ker ni potrebe," je prepičan Potrč.

Nehajte s karantenami, grožnjami


Nad večino medijev je razočaran, saj po njegovem mnenju nekritično ter brez raziskovalnega novinarskega pristopa širijo paniko. »In to je to, kar res na srce polagam vsem odgovornim; prikazovanje apokalipse v nečem, kar se je izkazalo, da ne odstopa od tega, kar že poznamo, ni prav. Ni odgovorno,« piše Potrč in dodaja, da: »Življenje brez bližine sočloveka, brez objemov, brez stiskov rok, brez druženja, brez spoznavanja novih ljudi, brez brezskrbnih najstniških zbliževanj s simpatijami, brez glasbe, brez športa, brez nasmehov (ki jih zdaj zakrivajo maske)... to ni življenje. Zavračam to novo, temačno realnost. Ne morem in ne želim se sprijazniti z njo. Ne zase, še manj za svoje otroke. Ker za njo preprosto ni razloga!«

Zato odločevalcem, govorcem in medijem predlaga naj premislijo. »Polagam vam na srce, dovolj je bilo karanten, groženj in žuganj kot da smo majhni otroci, dovolj je bilo odvzemanja pravic ter svobode. Ne vzemite nam življenja, otrokom pa ne otroštva. Zaradi nečesa, kar nas ne ogroža nič bolj kot veliko drugih stvari, ki jih poznamo že od nekdaj, zagotovo ne. Namesto tega predlagam, da naredimo vse, da zaščitimo ranljive skupine. Brezpogojno se strinjam, da k babici v dom pridem na obisk v popolni zaščitni obleki, če boste tako rekli. Ker tam to ima smisel. Pa tudi maske lahko nosijo ljudje, ki to želijo. Ki se bodo tako počutili bolj varne. Nimam nič proti temu. Sicer pa ne pričakujte, da bomo vsi zaradi tega virusa, ki nas življenjsko ne ogroža, prenehali živeti.«

Primož Meh: Potrč nima prav


Primož Meh se je za odgovor Potrču odločil, ker je bilo na njegovi časovnici na Facebooku vedno več deljenj Potrčevega manifesta.

»Res je, različna mnenja glede koronavirusa so,« piše Meh, »tako kot recimo pri globalnem segrevanju. Čez 99%  znanstvenikov trdi eno pod 1% pa drugo in obe trditvi nekateri obravnavajo kot enakovredni, ampak če velika večina na podlagi podatkov in dejstev verjame eno, tistih par, ki mislijo diametralno nasprotno, ni tako zelo relevantnih, mar ne? Dokler seveda ne dokažejo svojega prav.«

V svojem zapisu Potrču oporeka, da je pozabil na novice iz tujine, ki kažejo vrhunske športnike, ki imajo zaradi koronavirusa silne težave. Ob tem dodaja, da seznam stanj, ki so problematična za to, da imaš pri okužbi hude posledice, sploh ni kratek. »Rak, bolezni ledvic, kronična obstrukcija dihalnih poti, debelost (BMI 30), resne težave s srcem, bolezen srpastih celic, diabetes tipa 2. Poleg tega ni nujno, da veš za tako bolezensko stanje oziroma je še več stanj, ki bi lahko prognosticirala težak potek bolezni, a pri tem si zdravniki še niso gotovi,« piše in dodaja, da kronične težave zaradi virusa pestijo tudi tiste, ki so okužbo preživeli asiptomatično.

Koliko ste prepričani, da ste vi in vaši domači povprečno zdravi?


»Ali ste gotovi, da ste res "povprečno zdravi"? Gotovi, da nimate nobenega od zgornjih stanj, skritega ali morda samo predispozicije, ki bi se v primeru okužbe izrazila in vas resno ogrozila? Gotovi za vse vaše drage? Gotovi za vse ki jih srečuješ?« Potrča sprašuje Meh.

Očita mu tudi, da pozablja na odgovornost do družbe okoli sebe, da je s svojim ravnanjem ne ogrožate. »Na splošno se vse preveč rado pozablja, da je pravica do svobode posameznika omejena s pravico do svobode vseh ostalih. Aja, vsi ukrepi so trenutni in se bodo še spreminjali odvisno od novih spoznanj o virusu. Kot je recimo, da virus slabi oziroma, da je bila morda odkrita dobra tarča za zdravljenje/cepivo.«

Potrču kaže, da so številke bistveno višje, kot jih sam navaja. Skupno je bilo v Sloveniji potrjenih 2493 okužb, umrlo jih je 129, kar je 5,2%. »Se pravi čisto statistično je šansa 1/20, da če ti potrdijo okužbo boš umrl.  6% šansa, da pristaneš v bolnišnici, 1% šansa, da boš na intenzivni, 5% šansa, da umreš. Trenutno. Na vrhu prvega vala je bilo 16% za bolnico in 5% za intenzivno. Naj spomnim smrtnost je po celem svetu dvakrat višja kot pri izbruhu Španske gripe, ki je še vedno en tak bavc za strašit vse naokoli.«  Smrtnost pri gripi je okoli 0,1% (simptomatično obolelih) smrtnost pri potrjeni okužbi s SARS-CoV-2 3,5%. Torej 35x  večja, piše.

Ob tem pa ravno mladi, zdravi in asimptomatični okužijo največ drugih, ki pa niso nujno mladi in zdravi in tukaj pridejo v igro vsi ukrepi. Z njimi namreč preprečimo, da bi asimptomatični bolniki širili virus, tudi tisti, ki razvijejo simptome so povečini kužni že dan ali dva pred razvojem simptomov.

Kaj pa s tistimi ranljivimi, ki niso v domovih za ostarele?


Ob koncu Potrča še sprašuje, kdo mu preprečuje biti s svojimi dragimi. »Brez druženja le z neznanci v zaprtih prostorih in skupinah več od 10. Po drugi strani pa je to super način, da dobite kontaktne podatke od oseb ki vas zanimajo, če vas je več kot 10. Brez spoznavanja novih ljudi, v zaprtih prostorih, zunaj ni velik problem. Brez športa? Kako prosim? Praktično celo leto od začetka epidemije do danes tečem in kolesarim, vmes dva meseca sicer nisem mogel na plavanje, a tudi to se je spremenilo. Fitnessi so odprti, igrišča in telovadišča na prostem tudi.«

Na žalost dodaja Meh smo poleti pokazali, da takoj, ko nas spustijo z vrvice pobezljamo in ko nismo "doma" pozabimo na vse ukrepe, in tako smo spet tam, kjer smo bili pred štirimi meseci. Zato Potrču ob koncu odgovarja še na to, da pozablja na vse ostale ranljive, ki niso v domovih za ostarele. »Kaj pa vsi ostali ranljivi, za katere sploh ne vemo? Ki niso v DSO-jih? Jih bomo strpali v geta? Znak na rokav? Maske nosimo zaradi primarne varnosti in iz spoštovanja življenj vseh drugih. Kje je tisto vaše" vsako življenje spoštujem" in " Nikomur ne želim predčasnega konca"? Ponavljam vprašanje: koliko življenj ste pripravljen žrtvovati, da ti ne bo neudobno? Da vam bo komot?«
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023