Pritisk ilegalnih migrantov na meje Slovenije se je umiril. Skrb, kaj bo prinesla pomlad

Embed from Getty Images
Slovenska policija na področju nezakonitih migracij trenutno preživlja razmeroma mirno obdobje. Vzrok gre sicer iskati zlasti v težavnih vremenskih razmerah, ki so bile zadnji del leta zaradi mraza, snega in dežja izrazito neprijazne.

Toda iz preteklih izkušenj je jasno, da bo tudi letos zimskemu zatišju sledilo mnogo burnejše obdobje. Domnevo potrjujejo tudi poročila iz drugih držav na balkanski poti, zlasti Bosne in Hercegovine, Grčije in Cipra, kjer so razmere kljub zimi precej zaostrene. Zato gre pričakovati, da bodo tudi letošnje številke precej podobne lanskim in predlanskim.

V letu 2020 je policija skupno obravnavala 14.592 nezakonitih prehodov državne meje, kar je za deset odstotkov manj kot leto prej. Upad gre pripisati zlasti ukrepom za preprečevanje prenosa okužb z novim koronavirusom - balkanska migrantska pot se je namreč v spomladanskem valu epidemije skoraj povsem ustavila. Upadlo je tudi število migrantov, ki po zajetju slovenskih varnostnih organov podajo prošnjo za mednarodno zaščito, nato pa med postopkom pobegnejo v eno izmed zahodnih evropskih držav.

Med migranti, zajetimi v Sloveniji, še naprej prevladujejo državljani Pakistana (3.519), Afganistana (3.038), Maroka (2.414) in Bangladeša (1.508). Problematika ilegalnih prehodov je najbolj pereča v policijskih upravah Koper (5.041 ilegalnih prehodov), Novo mesto (3.855) in Ljubljana (3.673). V ostalih PU pa ne presega 1.000 obravnavanih zadev letno. Del migrantov je v Slovenijo vrnjen tudi s strani tujih držav, zlasti iz Italije, in sicer 1.116, kar je štirikratno povečanje v primerjavi z letom prej. 176 migrantov je v Slovenijo vrnila tudi Avstrija, kar je dvakrat več kot leto prej.

Migrante pa v države prihoda vrača tudi Slovenija, ki je lani na Hrvaško vrnila 9.950 migrantov, oziroma za 10 % manj kot leto prej. Delež je tako v skladu s splošnim zmanjšanjem števila zajetih migrantov.

Ali Slovenija maltretira migrante?

Prisilno vračanje v varne države je večkrat deležno ogorčenja s strani nevladnih organizacij. Njihovi očitki se sicer v večini obtožb nanašajo na ravnanje hrvaških varnostnih organov, so pa obtožb deležni tudi slovenski policisti.

Pri tem je v zadnjem času najbolj odmeval incident v Postojnskem centru za tujce, kjer so policisti ukrepali zoper dva državljana Alžirije.

Ta sta bila nameščena v posebno varovano sobo, vendar je eden od njiju zamašil straniščno školjko ter povzročil poplavo, ob tem pa tudi uničeval inventar. Policisti so ga na skupnem stranišču nato obvladali. Za ta prostor so se med drugim odločili, ker je bila soba umazana z urinom in blatom.

Po obtožbah nevladne organizacije Delovna skupina za azil naj bi policija migranta ob tem tudi pretepla. Za to je Generalna policijska uprava uvedla inšpekcijski nadzor, ki po pregledu posnetkov ni ugotovil kršitev.

Zgodbe odmevajo tudi izven slovenskih meja

Takšne zgodbe v Sloveniji navadno nimajo večjega odmeva, saj nadzori praviloma pokažejo, da kršitev ni bilo. Kljub argumentiranim zavrnitvam pa lahko imajo negativne posledice izven slovenskih meja

Tako je morala italijanska ministrica za notranje zadeve Luciana Lamorgese odgovarjati na vprašanje poslanca Erasma Palazzotta (LEU) o "neuradnih ponovnih sprejemih" iz Italije v Slovenijo. Ob tem je zatrdila, da se Slovenija drži Ženevske konvencije in da je tako kot Hrvaška varna država v smislu spoštovanja človekovih pravic in mednarodnih konvencij.

A če Slovenija in Hrvaška razmere še nekako obvladujeta, pa to ne velja za Bosno in Hercegovino, ki težav ta trenutek ne obvladuje in kjer bi migranti ob vrnitvi čez italijansko vzhodno mejo lahko končali.

V Bosni na mrazu živi skoraj 2.500 beguncev

Razmere so se še posebej zaostrile po 23. decembru, ko je pogorelo taborišče Lipa, v katerem sedaj v šotorih živi približno 750 migrantov.

O tej težavi so 13. januarja v Bihaću razpravljali veleposlanik EU v BiH Johann Sattler ter veleposlanika Avstrije in Nemčije, ter si nato skupaj z bosanskim ministrom za varnost Selmo Cikotićem ogledali taborišče Lipa, ki naj bi ga vojska v naslednjih tednih ustrezno opremila tudi za zimske razmere.

Minister je ob ogledu opozoril, da je zdaj ključnega pomena ustvariti načine za obvladovanje krize, kar ne bo lahko. Ob tem pa dodal, da problem migrantov ni zgolj humanitarno ali varnostno vprašanje, ampak že dobiva razsežnosti resne politične krize.

Končanja migrantske krize ni na vidiku

Da bo letošnje poletje s stališča ilegalnih prehodov meje precej podobno lanskemu medtem že napoveduje stanje v Grčiji in na Cipru, ki ga migranti v zadnjem času vse bolj uporabljajo za prihod v EU. Grške oblasti se sicer pogovarjajo, da bi v Turčijo vrnile 1.450 ilegalnih migrantov z Lesbosa in drugih otokov. Toda ob tem Turčija omogoča, da migranti v EU brez težav prihajajo na Cipru, kjer je meja s turškim delom otoka zelo porozna.

Po ocenah mednarodnih organizacij, ki jih navaja agencija Reuters, v Turčiji ta trenutek biva kar tri milijone ljudi, ki bi si želeli vstopiti v EU.

Pogovori o tem, da bi vsaj nekaterim od njih dovolili urejeno vstopiti na območje Evropske unije, zaenkrat niso obrodili sadov. Za to si sicer prizadevajo številne nevladne organizacije, ki so potem pripravljene prevzeti samo logistiko in oskrbo.

Tako je 12. januarja 16 nevladnih organizacij na italijansko notranjo ministrico Luciano Lamorgese naslovilo odprto pismo, v katerem so jo pozvali, naj omogoči izvedbo petih evakuacijskih letov iz Libije. Ob tem opozarjajo, da je v zadnjem času umrlo že več ljudi, ki so jih izbrali za premestitev. Med njimi tudi 18 - mesečna deklica.