Primož Cencelj: Cena vojne je, da bodo nastradala vsa gospodarstva, ljudje pa bodo imeli manj (1. del)

Foto: Generali investments
POSLUŠAJ ČLANEK
V času, ko vojna v Ukrajini in sankcije zoper Rusijo majejo svetovne trge in določajo nova razmerja v svetovnem gospodarstvu, smo se o dogajanju na tem področju pogovarjali s Primožem Cencljem, vodjo obvezniških naložb pri Generali Investments. Cencelj je nosilec naslova najboljšega upravljalca premoženja desetletja in trikratni najboljši upravljalec portfelja leta v Sloveniji.

V prvem delu intervjuja smo se dotaknili predvsem situacije na področju surovin, v drugem delu intervjuja, ki ga boste lahko na Domovini prebrali jutri, pa smo si pobliže pogledali situacijo na finančnem področju in vprašanje inflacije.

Kako velik šok za svetovni trg je povzročila vojna v Ukrajini? S katerim zgodovinskim dogodkom bi ga lahko primerjali?

Gre za specifičen šok. Ni se še zgodilo, da bi iz svetovnega gospodarstva izrezali tako veliko gospodarstvo, kot sta Rusija in posledično tudi Ukrajina. Z vojno in sankcijami sta ti dve državi za zahodne ekonomije postali trg, ki ga ni več. Za ene države in ena podjetja je ta udarec večji kot za druga.

V prihodkih ameriških podjetij Rusija predstavlja 0,1 %, kar je zanemarljivo. V Evropi pa bolj kot gremo proti vzhodu, bolj raste delež trgovine, ki ga države opravijo z Rusijo. Nafte in plina iz Rusije pa v tem trenutku niti ne morejo povsem odklopiti. Na tem področju se išče novo razmerje, ki se bo vzpostavilo v primeru odklopa Rusije iz sistema.

Po zdravstvenem šoku lani in predlani imamo zdaj še dobrinski šok in trgi še niso v ravnovesju. Ni še jasne slike, kakšne bodo posledice sankcij, saj se države še vedno iz tedna v teden odločajo, kako bodo reševale ta problem. Vprašanje je tudi, koliko časa bo vojna trajala. Vsak mesec vojne nas bo stal več in bolj trajno se bodo vzpostavili novi odnosi, ki se vzpostavljajo v teh dneh.

Koliko časa običajno traja, da se vzpostavijo neka nova stabilna razmerja na trgih? Kaj je pri tem odločilno?

Gre za dobrinski šok in trenutno se niti točno ne ve, kdo od koga kaj kupuje in kdo bo od koga kaj kupoval v prihodnje. Rusija je izvažala okoli 8 milijonov sodčkov nafte na dan. Ker zahodne države te nafte zdaj ne smejo kupovati, iščejo druge vire, če bodo želele poganjati ekonomijo. In ne gre le za nafto, Rusija in Ukrajina sta tudi pomembni izvoznici hrane, niklja, železa, plemenitih kovin in drugih dobrin.

Na trgu se nova ravnovesja pri teh dobrinah šele vzpostavljajo. Če se vojna kmalu konča, se morda lahko vrnemo v stara ravnovesja, nova zaenkrat še niso nastala.

Lenin je nekoč izjavil, da so desetletja, ko se zgodijo tedni, potem pa pridejo tedni, ko se zgodijo desetletja. Zdaj smo v teh tednih, ko se dogajajo desetletja. Zdaj je treba biti izjemno proaktiven, da ne zamudiš kakšnega pomembnega vlaka.

Pred dnevi smo s strani vlade lahko slišali, naj nas ne skrbi, da Slovenci ne bomo lačni, da pa morda ne bo ravno deset vrst rogljičkov na naših mizah. Kako si razlagati to napoved glede na slovensko samooskrbo in stanje na svetovnem in evropskem trgu?

Zaradi vojne je prišlo do izpada proizvodnje hrane. Glede na to, da lahko ta izpad ocenimo, lahko drugi proizvajalci nekoliko povečajo proizvodnjo. Sama količina je tako manjši problem, kot je cena. Cena surovin se je samo letos dvignila za 20-40 %, kar pomeni dražjo hrano. Slovenija je sicer med bogatejšimi državami in mislim, da si bomo višjo ceno hrane lahko privoščili plačati, ni pa nujno, da to velja za vse sloje prebivalstva. Iz naslova dviga cen hrane in energentov bo nastal nek strošek za našo družbo, ne bo vsem ljudem lahko.

Ukrajina na svetovni trg izvozi 10 % pšenice, Rusija 16 %, skupaj je to več kot četrtina. Koliko se bo zaradi vojne in sankcij ta količina dejansko zmanjšala?

Čeprav je Zahod sprejel sankcije proti Rusiji, to še ne pomeni, da nobena druga država z Rusijo ne trguje, tako da bo ta trgovina lahko potekala prek drugih kanalov. V Ukrajini pa je problem, da se po njivah vozijo tanki, kar pomeni, da mnoge njive ne bodo obdelane na način, kot bi bile sicer.

Drug problem so gnojila, kjer cene teh letijo v nebo. Velik del proizvodnje gnojil in hranil je namreč prav v Rusiji in Ukrajini, kar znova pomeni, da bo njihova cena narasla. Težko je danes oceniti, kaj bo to pomenilo za končno ceno pšenice in še bolj sončničnega olja, katerega pridelava je še bolj skoncentrirana v Ukrajini.
Če se vojna hitro konča, bo to enoletni šok, ena špička na grafu cene, če pa bo vojna trajala dalj časa, bo verjetno treba na novo premisliti kmetijske politike po vsem svetu.

Če se vojna hitro konča, bo to enoletni šok, ena špička na grafu cene, če pa bo vojna trajala dalj časa, bo verjetno treba na novo premisliti kmetijske politike po vsem svetu. Mi smo tako majhni in imamo dovolj visok standard, da posledice ne bodo drastične, v državah v razvoju pa so bistveno bolj občutljivi na dvig cene hrane. To je še en boleč vidik vojne.

Obstaja pa tudi možnost, da bodo te države sklenile kakšen ugoden posel z Rusijo in bodo njihovo pšenico odkupili po nižjih cenah. Tudi nafto Rusija trenutno po nižjih cenah še vedno prodaja po svetu kljub sankcijam zahoda. Zahod ni ves svet in druge države imajo tudi svoje agende.

Če se podvoji cena pšenice kot vhodne surovine v prehransko verigo, o kako velikem dvigu cen končne hrane govorimo?

Cena pšenice predstavlja vhodni strošek v verigi, višjo ceno pa mora nekdo plačati. Lahko je to končni potrošnik, lahko del tega vzame nase država z nižjimi davki ali pa podjetja v tej panogi. Razporeditev bremena med temi deležniki se odrazi na končni ceni za potrošnike. Nekdo bo v vsakem primeru na slabšem, zgodovina pa nas uči, da je to običajno potrošnik, na katerega se v največji meri prevali ta višja cena. Če pa se ne, lahko nastopijo težave tudi pri ostalih deležnikih, posebej če te izredne razmere trajajo dalj časa.

Rusija je pomemben evropski in svetovni dobavitelj naftnih derivatov. Kaj sankcije pomenijo za Rusijo in kaj za Evropo? Koga udarjajo bolj?

Sankcije so dvignile ceno nafte in vzpostavile negotovost pri ceni na trgu. V zadnjih tednih je tudi v enem dnevu cena nafte zrasla in padla za več kot 20 % v enem dnevu. Težko je vedeti, kakšna je nova poštena cena črnega zlata.

Na eni strani ima Rusija izpad prodaje oz. dosega nižje cene, kot bi jih, če bi bila integrirana v svetovno gospodarstvo. Višje cene pa se poznajo v denarnicah vseh nas, ki potrebujemo naftne derivate za prevoz, ogrevanje ipd. To predstavlja vse večji delež stroškov v naših osebnih bilancah.

Pozna pa se tudi v poslovanju podjetij, kjer stroški transporta in ogrevanja postajajo tako visoki, da se marsikdo sprašuje, če se mu pri takšnih stroških sploh še splača proizvajati svoje proizvode.

Podjetja se zdaj sprašujejo, do katere mere lahko te višje stroške prevalijo na končnega potrošnika, preden začne zaustavljati nakupe dobrin in izdelkov. Podobno se ostale države, ki izvažajo nafto, sprašujejo, pri kateri ceni svet še lahko normalno funkcionira.

Končni rezultat bo neko novo ravnovesje, ki bo kompromis tako za eno kot za drugo stran. Nastradala bo tako ruska kot tudi v določenem delu zahodna ekonomija. Pravzaprav bodo nastradala vsa gospodarstva, ljudje pa bodo imeli manj. To je strošek vojne, ki zadeva vse prebivalce sveta, ker bomo zaradi nje vsi imeli manj.

Pa vendarle, je lažje Evropi dobiti nove dobavitelje nafte ali Rusiji nove kupce za nafto, ki je Evropa od nje ne bo kupila?

Mislim, da gre za vprašanje cene in ne toliko količine.

Pri zemeljskem plinu pa je vendarle tudi vprašanje infrastrukture. Količina plinovodov iz Rusije v Evropo na eni in pomanjkanje plinskih terminalov za pretakanje plina od drugod na drugi strani.

Tukaj bo šlo pa za strateške odločitve, ki jih bodo morale sprejeti države. Na kratek rok vedno lahko dobiš katerikoli energent, če si le pripravljen za to plačati dovolj visoko ceno. Drugo vprašanje pa je, ali so te cene za evropsko gospodarstvo dolgoročno vzdržne. Sam mislim, da niso. In tukaj bo potrebno najti neke dolgoročne rešitve.

Najbolje bi bilo, da zavlada mir in ne bo treba deliti sveta na različne cone, ki med seboj ne trgujejo. Ampak to je stvar svetovnih voditeljev, da se dogovorijo, v kakšnem svetu želimo živeti. Gre pa za odločitve, ki jih bo treba sprejeti v zelo kratkem času.



V drugem delu intervjuja preberite, kakšen vpliv lahko pričakujemo na področju finančnih trgov, valut in inflacije: Ukrajina je lakmusov papir za štiri scenarije prihodnosti

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30