Primož Cencelj: Cena vojne je, da bodo nastradala vsa gospodarstva, ljudje pa bodo imeli manj (1. del)

Foto: Generali investments

V času, ko vojna v Ukrajini in sankcije zoper Rusijo majejo svetovne trge in določajo nova razmerja v svetovnem gospodarstvu, smo se o dogajanju na tem področju pogovarjali s Primožem Cencljem, vodjo obvezniških naložb pri Generali Investments. Cencelj je nosilec naslova najboljšega upravljalca premoženja desetletja in trikratni najboljši upravljalec portfelja leta v Sloveniji.

V prvem delu intervjuja smo se dotaknili predvsem situacije na področju surovin, v drugem delu intervjuja, ki ga boste lahko na Domovini prebrali jutri, pa smo si pobliže pogledali situacijo na finančnem področju in vprašanje inflacije.

Kako velik šok za svetovni trg je povzročila vojna v Ukrajini? S katerim zgodovinskim dogodkom bi ga lahko primerjali?

Gre za specifičen šok. Ni se še zgodilo, da bi iz svetovnega gospodarstva izrezali tako veliko gospodarstvo, kot sta Rusija in posledično tudi Ukrajina. Z vojno in sankcijami sta ti dve državi za zahodne ekonomije postali trg, ki ga ni več. Za ene države in ena podjetja je ta udarec večji kot za druga.

V prihodkih ameriških podjetij Rusija predstavlja 0,1 %, kar je zanemarljivo. V Evropi pa bolj kot gremo proti vzhodu, bolj raste delež trgovine, ki ga države opravijo z Rusijo. Nafte in plina iz Rusije pa v tem trenutku niti ne morejo povsem odklopiti. Na tem področju se išče novo razmerje, ki se bo vzpostavilo v primeru odklopa Rusije iz sistema.

Po zdravstvenem šoku lani in predlani imamo zdaj še dobrinski šok in trgi še niso v ravnovesju. Ni še jasne slike, kakšne bodo posledice sankcij, saj se države še vedno iz tedna v teden odločajo, kako bodo reševale ta problem. Vprašanje je tudi, koliko časa bo vojna trajala. Vsak mesec vojne nas bo stal več in bolj trajno se bodo vzpostavili novi odnosi, ki se vzpostavljajo v teh dneh.

Koliko časa običajno traja, da se vzpostavijo neka nova stabilna razmerja na trgih? Kaj je pri tem odločilno?

Gre za dobrinski šok in trenutno se niti točno ne ve, kdo od koga kaj kupuje in kdo bo od koga kaj kupoval v prihodnje. Rusija je izvažala okoli 8 milijonov sodčkov nafte na dan. Ker zahodne države te nafte zdaj ne smejo kupovati, iščejo druge vire, če bodo želele poganjati ekonomijo. In ne gre le za nafto, Rusija in Ukrajina sta tudi pomembni izvoznici hrane, niklja, železa, plemenitih kovin in drugih dobrin.

Na trgu se nova ravnovesja pri teh dobrinah šele vzpostavljajo. Če se vojna kmalu konča, se morda lahko vrnemo v stara ravnovesja, nova zaenkrat še niso nastala.

Lenin je nekoč izjavil, da so desetletja, ko se zgodijo tedni, potem pa pridejo tedni, ko se zgodijo desetletja. Zdaj smo v teh tednih, ko se dogajajo desetletja. Zdaj je treba biti izjemno proaktiven, da ne zamudiš kakšnega pomembnega vlaka.

Pred dnevi smo s strani vlade lahko slišali, naj nas ne skrbi, da Slovenci ne bomo lačni, da pa morda ne bo ravno deset vrst rogljičkov na naših mizah. Kako si razlagati to napoved glede na slovensko samooskrbo in stanje na svetovnem in evropskem trgu?

Zaradi vojne je prišlo do izpada proizvodnje hrane. Glede na to, da lahko ta izpad ocenimo, lahko drugi proizvajalci nekoliko povečajo proizvodnjo. Sama količina je tako manjši problem, kot je cena. Cena surovin se je samo letos dvignila za 20-40 %, kar pomeni dražjo hrano. Slovenija je sicer med bogatejšimi državami in mislim, da si bomo višjo ceno hrane lahko privoščili plačati, ni pa nujno, da to velja za vse sloje prebivalstva. Iz naslova dviga cen hrane in energentov bo nastal nek strošek za našo družbo, ne bo vsem ljudem lahko.

Ukrajina na svetovni trg izvozi 10 % pšenice, Rusija 16 %, skupaj je to več kot četrtina. Koliko se bo zaradi vojne in sankcij ta količina dejansko zmanjšala?

Čeprav je Zahod sprejel sankcije proti Rusiji, to še ne pomeni, da nobena druga država z Rusijo ne trguje, tako da bo ta trgovina lahko potekala prek drugih kanalov. V Ukrajini pa je problem, da se po njivah vozijo tanki, kar pomeni, da mnoge njive ne bodo obdelane na način, kot bi bile sicer.

Drug problem so gnojila, kjer cene teh letijo v nebo. Velik del proizvodnje gnojil in hranil je namreč prav v Rusiji in Ukrajini, kar znova pomeni, da bo njihova cena narasla. Težko je danes oceniti, kaj bo to pomenilo za končno ceno pšenice in še bolj sončničnega olja, katerega pridelava je še bolj skoncentrirana v Ukrajini.

Če se vojna hitro konča, bo to enoletni šok, ena špička na grafu cene, če pa bo vojna trajala dalj časa, bo verjetno treba na novo premisliti kmetijske politike po vsem svetu.

Če se vojna hitro konča, bo to enoletni šok, ena špička na grafu cene, če pa bo vojna trajala dalj časa, bo verjetno treba na novo premisliti kmetijske politike po vsem svetu. Mi smo tako majhni in imamo dovolj visok standard, da posledice ne bodo drastične, v državah v razvoju pa so bistveno bolj občutljivi na dvig cene hrane. To je še en boleč vidik vojne.

Obstaja pa tudi možnost, da bodo te države sklenile kakšen ugoden posel z Rusijo in bodo njihovo pšenico odkupili po nižjih cenah. Tudi nafto Rusija trenutno po nižjih cenah še vedno prodaja po svetu kljub sankcijam zahoda. Zahod ni ves svet in druge države imajo tudi svoje agende.

Če se podvoji cena pšenice kot vhodne surovine v prehransko verigo, o kako velikem dvigu cen končne hrane govorimo?

Cena pšenice predstavlja vhodni strošek v verigi, višjo ceno pa mora nekdo plačati. Lahko je to končni potrošnik, lahko del tega vzame nase država z nižjimi davki ali pa podjetja v tej panogi. Razporeditev bremena med temi deležniki se odrazi na končni ceni za potrošnike. Nekdo bo v vsakem primeru na slabšem, zgodovina pa nas uči, da je to običajno potrošnik, na katerega se v največji meri prevali ta višja cena. Če pa se ne, lahko nastopijo težave tudi pri ostalih deležnikih, posebej če te izredne razmere trajajo dalj časa.

Rusija je pomemben evropski in svetovni dobavitelj naftnih derivatov. Kaj sankcije pomenijo za Rusijo in kaj za Evropo? Koga udarjajo bolj?

Sankcije so dvignile ceno nafte in vzpostavile negotovost pri ceni na trgu. V zadnjih tednih je tudi v enem dnevu cena nafte zrasla in padla za več kot 20 % v enem dnevu. Težko je vedeti, kakšna je nova poštena cena črnega zlata.

Na eni strani ima Rusija izpad prodaje oz. dosega nižje cene, kot bi jih, če bi bila integrirana v svetovno gospodarstvo. Višje cene pa se poznajo v denarnicah vseh nas, ki potrebujemo naftne derivate za prevoz, ogrevanje ipd. To predstavlja vse večji delež stroškov v naših osebnih bilancah.

Pozna pa se tudi v poslovanju podjetij, kjer stroški transporta in ogrevanja postajajo tako visoki, da se marsikdo sprašuje, če se mu pri takšnih stroških sploh še splača proizvajati svoje proizvode.

Podjetja se zdaj sprašujejo, do katere mere lahko te višje stroške prevalijo na končnega potrošnika, preden začne zaustavljati nakupe dobrin in izdelkov. Podobno se ostale države, ki izvažajo nafto, sprašujejo, pri kateri ceni svet še lahko normalno funkcionira.

Končni rezultat bo neko novo ravnovesje, ki bo kompromis tako za eno kot za drugo stran. Nastradala bo tako ruska kot tudi v določenem delu zahodna ekonomija. Pravzaprav bodo nastradala vsa gospodarstva, ljudje pa bodo imeli manj. To je strošek vojne, ki zadeva vse prebivalce sveta, ker bomo zaradi nje vsi imeli manj.

Pa vendarle, je lažje Evropi dobiti nove dobavitelje nafte ali Rusiji nove kupce za nafto, ki je Evropa od nje ne bo kupila?

Mislim, da gre za vprašanje cene in ne toliko količine.

Pri zemeljskem plinu pa je vendarle tudi vprašanje infrastrukture. Količina plinovodov iz Rusije v Evropo na eni in pomanjkanje plinskih terminalov za pretakanje plina od drugod na drugi strani.

Tukaj bo šlo pa za strateške odločitve, ki jih bodo morale sprejeti države. Na kratek rok vedno lahko dobiš katerikoli energent, če si le pripravljen za to plačati dovolj visoko ceno. Drugo vprašanje pa je, ali so te cene za evropsko gospodarstvo dolgoročno vzdržne. Sam mislim, da niso. In tukaj bo potrebno najti neke dolgoročne rešitve.

Najbolje bi bilo, da zavlada mir in ne bo treba deliti sveta na različne cone, ki med seboj ne trgujejo. Ampak to je stvar svetovnih voditeljev, da se dogovorijo, v kakšnem svetu želimo živeti. Gre pa za odločitve, ki jih bo treba sprejeti v zelo kratkem času.

V drugem delu intervjuja preberite, kakšen vpliv lahko pričakujemo na področju finančnih trgov, valut in inflacije: Ukrajina je lakmusov papir za štiri scenarije prihodnosti

16 komentarjev

  1. Sankcije proti Rusiji so očitno zdravilo, ki je hujše od bolezni. Učinkuje tudi na tiste(ga), ki je predpisal terapijo.

    Biden že govori, da bo prišlo do pomanjkanja hrane. Halo!? V Ameriki, ki je vedno imela viške hrane, s katerimi ni vedela kaj početi, naj bi prišlo do pomanjkanja hrane?!

    Upajmo, da bo prišlo do streznitve in da bo svet, predvsem Zahod, na novo premislil, kam nas vodi ameriški militarizem, ki misli, da lahko zlepa ali zgrda širi svojo kvazi-demokracijo po vsem svetu. Amerika namreč že davno ni več demokratična država. V ZDA se je zgodil tihi puč, ko je dejansko oblast prevzela globoka država, ki vlada s pomočjo Cije in obvladuje ameriško politiko in družbo v celoti.

    Širjenje ameriške dominacije z vojnami, proxy vojnami, državljanskimi vojnami, puči, sankcijami in vsakovrstnimi izsiljevanji držav je postal največja disfunkcija v mednarodnih odnosih, ki vpliva na gospodarsko dezintegracijo vsega sveta.

    Če se Zahod ne bo streznil in spoznal, da ne more nastopati kot gospodar planeta, ga v daljši časovni perspektivi čaka usoda, ki jo je zdaj namenil Rusiji, namreč bojkot in izolacija s strani Vzhoda in globalnega Juga. Ta svet ima namreč ca 7 milijard prebivalstva, medtem ko ima Zahod samo ca milijardo.

    Ta svet tudi dobro vidi, česar Zahod noče videti, in sicer da je Amerika/Nato sprovociral sedanjo vojno v Ukrajini prek širjenja Nata proti mejam Rusije, prek postavljanja vojaških baz in prek postavljanja jedrskih raket v bližini ruskih mej, prek ilegalnega in nemoralnega puča leta 2014 v Ukrajini, ki ga je izvedla Amerika, kar so vse sovražna dejanja zoper Rusijo, porojena izključno z namenom njene obkolitve in podreditve.

    Vzhod in globalni Jug ima tudi sam zelo neprijetne zgodovinske travme zaradi kolonializma, napadalnih vojn, sankcij in groženj s strani Zahoda. Če se bo sedanja politika Zahoda nadaljevala, se bo Vzhod in Jug pač prisiljen samo-organizirati in ustvariti vzporedne gospodarske in finančne institucije ter mednarodne organizacije, ki bodo postopno nadomestile sedanje mednarodne institucije, ki jih praktično v celoti obvladuje Zahod.

    Dejstvo, da je Zahod zamrznil recimo finančne rezerve Rusije, kar je enako kraji, saj gre za last ruske države, bo močno zamajalo zaupanje sveta v mednarodne finančne institucije, ki jih Zahod obravnava kot svojo last. Svet ni last Zahoda. Reakcija bo nastanek vzporednega finančnega sistema, iz katerega bo Zahod izključen. Nastal bo bipolaren svet, kjer bosta Zahod in Vzhod/Jug dva vzporedna svetova.

    Za Evropo je sledenje ameriški ekspanzivni militantni politiki naravnost tragikomično. Namesto, da bi Evropa trgovala z Rusijo in od nje kupovala poceni energente in tja izvažala svoje tehnične izdelke, kar bi prispevalo tudi k miroljubnemu sožitju, se v interesu Amerike raje gleda z Rusijo prek ameriških raket z jedrskimi konicami, in bo raje kupovala drag ameriški plin, se soočala s pomanjkanjem hrane, ki bo zato dražja, ter s tveganjem splošne vojne v Evropi. Evropski politiki ne sprevidijo, da Amerika manipulira tako z Evropo kot Rusijo po klasičnem imperialnem načelu razdvajaj in vladaj, ker je v njenem interesu tako šibka Evropa kot šibka Rusija.

    Evropski politiki so ameriške marionete, ki pokorno sledijo Velikemu bratu z druge strani oceana, ne glede na vse posledice.

    Očitno je res, da če imaš Ameriko za prijatelja, ne potrebuješ sovražnikov…

    • “Sankcije proti Rusiji so očitno zdravilo, ki je hujše od bolezni. Učinkuje tudi na tiste(ga), ki je predpisal terapijo.”

      Kaj hočemo, tako je pač življenje. Če imaš norega soseda, ti življenje teče čisto drugače, kot če bi imel normalnega. Kljub vsemu pa se je izkazalo, da je bolje imeti USA za soseda kot nore komuniste iz Moskve.

      • Meni se zdi, da je Amerika najmanj tako nor sosed kot Rusija. Sploh pa, kdo pravi, da nismo tudi mi nori??
        EU politiki se pustijo kot cucki na vrvici voditi s strani Amerike.
        Kaj čmo: ovcam vladajo volkovi…

      • Amerika že dolgo ni več demokratična država. Erozija njene demokracije se dogaja že od leta 1913, ko so ustanovili privatno centralno banko, ki izdaja nacionalno valuto, to je dolar, kar predstavlja rojstvo ameriške globoke države, dokončno pa se je ameriška demokracija sfižila z ustanovitvijo CIA, ki je udarna pest ameriške globoke države, ki dobesedno kroji politiko ZDA, notranjo in zunanjo. V Ameriki se je zgodil notranji nevidni puč, ki jo je spremenil v fašistično kriptodiktaturo.

        Toda stvari se spreminjajo. Obdobje ameriškega unilateralizma se izteka in svet postaja veliko občutljivejši za ameriško vlogo svetovnega policaja, ki je lahko nekaznovano napadal suverene države brez posledic.

        Sankcije proti Rusiji so dobre vsaj za nekaj: senzibilizirale so svetovno javno mnenje v odnosu do napadalnih vojn. Odslej bo deležna sankcij za svoje vojaške izpade tudi Amerika. O tem ni več nobenega dvoma. Svet se prebuja. Zahod ima ca milijardo ljudi, Vzhod in Jug pa skoraj 7 milijard.

        Lahko imaš nekaj časa nekaj ljudi za norca, ne moreš ves čas vse ljudi vleči za nos. Tudi tisti počasne pameti bodo počasi spregledali ameriški militantni fašizem…

      • Rasputin:

        “Meni se zdi, da je Amerika najmanj tako nor sosed kot Rusija. Sploh pa, kdo pravi, da nismo tudi mi nori??”

        Nekateri res, vsi pa nismo nori.

      • Mefisto, ti si izjema v tem norem svetu. Dobro, da te imamo, da nam kažeš pot iz teme v svetlobo, da nam kažeš luč na koncu predora. Upajmo samo, da ni to luč vlaka, ki nam vozi nasproti… Brez šlogarce se nič ne ve.

      • Rasputin, le korajžno sopihaj proti luči na koncu predora.

        Modri Mefisto je poskrbel, da ti ne bo nasproti pripeljal vlak in da boš nagrajen s svetlobo njegove modrosti.

    • NO, …PUTIN,
      MALO BOLJE ŽE PIŠEŠ
      ODKAR SEM TE SKRITIZIRAL.
      Rusija ima vsaj 500 let nazaj za pokazati le svojo iracionalno brutalnost,
      zastrupljanja, zločinski stalinizem itd.
      in sedaj
      zločinskega Putina.
      Ni je treba idealizirati – le to sem hotel reči.
      Čim dlje Rusija
      od naše lepe Slovenije, mar ne?
      L.r.
      Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan.

    • Rasputin se strinjam v celoti. Ampak ameriška zver je ranjena grozi ji odvzem statusa svetovnega policaja in finančni kolaps..beri 30.000.000.000.000 milijard dolga. 830.000.000.000 milijard bo šlo za vojsko v 2023…te številke povedo več kot si kdo misli

  2. V vsaki vojni na…. preprost človek. Zato katoliška miselnost več ne govori o pravični vojni, govori o zakoniti obrambi v sili, o obrambi z vojaško silo. Poseg vojaške sile je nravno upravičen, če so hkrati navzoči naslednji pogoji:
    – gotovost, da bo treba prestajati trajno in hudo škodo;
    – neučinkovitost vsake miroljubne alternative;
    – utemeljene možnosti uspeha;
    – izogibanje hujšemu zlu, upoštevajoč zlasti strahotno razdiralno moč sodobnega orožja.

    Ocenjevanje teh pogojev je stvar razumne razsodbe voditeljev, ki imajo tudi pravico, da državljanom naložijo obveznost narodne obrambe.

    Tako Kompendij katoliške Cerkve.

  3. V sedanjih razmerah bi Slovenija potrebvala vlado, ki bi predvsem skrbela za dobrobit Slovencev: za poceni energijo, hrano in vse drugo.

    Ceno svobode, o kateri govori Biden, naj plačuje Amerika, ki je zkuhala godljo v Ukrajini.

    Žal pa kaže, da bo Amerika še najmanj prizadeta zaradi sankcij zoper Rusijo, ki delujejo kot tektonski potres na vso svetovno ekonomijo.

    Med drugim je Amerika dosegla svoj cilj, da se Evropa odklaplja od poceni ruskega plina, kar je norost, in da bo kupovala bistveno dražji ameriški plin, kar je dodatna norost, saj to pomeni, da bo Evropa plačevala Bidenovo ceno svobode, Amerika pa bo na račun Evrope služila. Samo hlapec lahko sklepa takšne posle s svojim gospodarjem, ker nima druge izbire…

    Janša, ki je imel imidž nekakšnega nekonvencionalnega politika, ki zna misliti s svojo glavo, pa se je popolnoma vključil v zahodno rusofobično histerijo, ki koristi samo Ameriki, Evropi pa izdatno škodi. V bistvu je s svojim obiskom v Kijevu skupaj s poljskim in češkim premierom zadal udarec svojemu kolegu Orbanu, ki se ni pridružil rusofobični histeriji, in vnesel neskladje med višegrajce.

    • Dogovor o dobavah dragega ameriškega plina je pogreb Evrope. Vprašanje je, koliko je sploh izvedljiv.
      Evropa na bi potrebovala 15 milijard m3 plina letno, ena ladja pa ga lahko prepelje 266.000 m3. Preprost izračun pokaže, da bi za prevoz te količine plina potrebovali ca 56.000 prevozov letno, se pravi ca 150 na dan.
      Vzemimo, da bi samo polovico plina uvozili iz Amerike, bi to dalo 75 prevozov čez Atlantik dnevno.
      Je to sploh izvedljivo? In kolikšna bi bila cena tega plina?

  4. Vprašanje, ki se pojavlja je, ali je bila energetska politika Evrope pravilna. Kratkoročno bo evropski potrošnik nedvomno nastradal. Že zaradi tega, ker smo okoljsko-davčno bistveno bolj obremenjeni od npr. Američanov, kjer je nafta bistveno bistveno cenejša za porabnika, kot v Evropi. Tu so še vprašanja uporabe obstoječih evropskih virov preko npr. frackinga itd.
    Za Slovenijo pa se predvsem na področju hrane pojavlja vprašanje, kako povečati proizvodnjo hrane in kako spodbujati kmetijska podjetja v to smer. Po eni strani imamo izjemno zaraščanje zemlje ter po drugi strani tudi slabo organizirano proizvodnjo glavnih prehranskih izdelkov. Sploh na področju žit smo slabi. Je pa morda ta prehranska kriza priložnost, da ponovno odkrijemo tradicionalno, sezonsko slovensko hrano, ki tudi pred 100 leti ni toliko močno temeljila na žitih, temveč zelju in krompirju. Potrebno bo torej iskati rešitve, vsega se ne bo dalo rešiti s poceni in hitrim uvozom.

Komentiraj