Predstojnik potrdil: p. Rupnik je bil leta 2019 zaradi prestopka izobčen. Razkrivamo pismi nekdanjih redovnic

Ko sem bil še najstnik, sem imel eno zgoščenko, ki je imela na ovitku napis: "In a town like Twin Peaks no one is innocent."
Bi rekel, da to velja za Cerkev (govorim za tukajšnjo, "zemeljsko" Cerkev, tista nebeška je že očiščena): v njej po naravi nihče ni nedolžen. In nihče se po naravi ne more zveličati. Samo z milostjo. Človekova narava pa vseeno ni tako padla, da se ne bi mogla oprijeti milosti. Po Kristusovi žrtvi pa smo vsi odrešeni. A kdor to zavrne... Tudi zato v človeški skupnosti velja vzajemnost in tudi dejanja zadoščevanja, pa posredniške molitve.
Ob zadevi Rupnik, ki ni samo slovenska, ampak ima svetovno razsežnost (!!), čutim veliko zadrego. Ampak če so se apostoli pohujšali nad samim Jezusom, ki je bil brez greha...
In ta zlohotna afera, kjer ne vem več, kdo pije in kdo plača, me utrjuje v prepričanju, da niti v Cerkvi niti v politiki ne bi smelo biti "bogov". Tudi "svetih krav" ne.
Tolaži pa me desni razbojnik (ki je bil verjetno celo morilec), se je pokesal in mu je Jezus obljubil raj. ..
Zelo dobro se spomnim, kje sem prvič prebral ime p. Marka I. Rupnika. Bilo je konec devetdesetih let, ko sem ravno začel s študijem. Kupil sem si knjižico Vinka Kobala "Srečanje" (založba Ognjišče). Avtor v uvodu razlaga svoja iskanja v začetku, ko se je srečeval z različnimi gibanji, od karizmatikov pa vse do skupnosti Kres (in tam se pojavi patrovo ime), kasnejša SKŽ. Nato je sledila tista Prešernova nagrada, zaradi katere je Svetlana formalno zavrnila nagrado (in bojim se, da ji bodo začeli ploskati tudi tisti, ki ji doslej niso). Namreč, p. M.I.R. je bil tudi v naših katoliških medijih "zelo gor vzet", le redki (npr. dr. Ivo Kerže) so si upali dregniti vanj in v njegovo misel:
https://casnik.si/protestantizem-in-modernizem-v-rupnikovi-teologiji/
Osebno se za njegovo teologijo sicer nisem veliko zanimal, sem pa videl veliko njegovih mozaičnih poslikav, ki povezujejo zahodni in vzhodni krščanski svet. Slog je postal tako prepoznaven, da sem si rekel, da ga nihče ne more imitirati. Poslušal sem tudi pričevanje o tem, kako mozaiki sploh nastajajo ... Zelo zahteven projekt, ker ne gre za neko poslikavo kot tako... Nisem razumel, priznam.
Če bi šlo samo za golo medijsko natolcevanje, bi vse skupaj vzel z rezervo, tako pa je o tej zadevi vsemu svetu spregovoril kar generalni predstojnik jezuitov. Tragično. Nekateri pa bodo ob tej zadevi težko prikrivali zmagoslavje in škodeželjnost.
Po naturi sem pač bolj "gavnar" in verjetno bi šel tudi zdaj pobrat kakšen kamen, da bi ga vrgel (ja, ker sem jih že precej tudi sam vrgel). Potem pa Jezus izreče tisto: "Kdor je brez greha..." (neka razlaga tega svetopisemskega odlomka pravi, da je imel pravico do "prvega kamna" prevarani mož grešnice, ki pa tudi ni brez krivde za to, da je grešila. In Jezus ji tudi skozi besede reče, da je grešila, ampak je oproščena kazni.)
V zadnjih letih je bilo že več primerov, ko so bile razkrite temne sence mnogih, ki smo jih cenili... Nekdanji frančiškan, ki je v začetku Marijinih prikazovanj deloval v Medžugorju (zašel v new age, nato izobčen), ustanovitelja gibanja Vera in luč ter Skupnosti blagrov... A to ni izbrisalo niti Vere in luči (ter Barke), niti Skupnosti blagrov, niti Medžugorja, niti karizmatične prenove...
In se potem spomnim na tisto: "Preklet mož, ki zaupa v človeka in se opira na meso, njegovo srce pa se odmika od Gospoda." (Jer 17,5)
Morda bi bilo najbolj zdravilno za celotno Cerkev, če pater Rupnik sam spregovori o vsem, kar se ga tiče. Ob tem se spomnim na še en dogodek izpred dobrih dvajsetih let, ko je tedanji ameriški predsednik Bill Clinton grešil v svoji pisarni z neko praktikanko. Vendar je bil toliko karakter, da je priznal napako, se javno pokesal in, kolikor se spomnim, celo prosil odpuščanja. Pa se je sprva tudi sam sprenevedal.
In še to: nisem prepričan, če je res odprava celibata rešitev. Morda kvečjemu ureditev, ki jo imajo vzhodne Cerkve (tudi grko-katoliki). Papež Benedikt XVI. pa je poudarjal prav past, da bi celibat sprejemali kot neko službeno obvezo namesto kot osebne karizme. Če je to samo prisila od zunaj, je to kot breme postave: nagnjeni bomo k temu, da jo kršimo. Ampak to bi bila že razprava za posebno temo.
Kaj pa vsi naši zločinci?
Spomnim pa se iz pripovedovanja nekaterih, da je tov. Ivan Maček Matija na stara leta imel hudo sladkorno in je začel celo zahajati v ljubljansko frančiškansko cerkev, celo k spovedi in da ga uro in pol ni bilo iz spovednice. Ali je to res ali ne, ne vem, osebno si želim, da bi bilo res in da se je tovariš Matija pokesal grehov in prejel zveličanje.
Vsekakor pa ničelna toleranca do nasilja. V tem ni dvoma.

Malo sem preletel komentarje na temo tega očitno velikega škandala.
Prvič: kljub temu, da končne razsodbe še ni, je predvsem glede na poročanje številnih tujih medijev (Messainlatino, The Pillar, itd.) kar nekaj resnice na tem in je sramota, da se zadeve pometa pod preprogo.
Drugič: Sramota za Cerkev na Slovenskem je, da se mora duhovnik oglašati pod psevdonimom (Fulgofer), ker si le na tak način zaščiti lastno ime ter se zaščiti pred pregonom liberalnih Cerkvenih krogov. Vemo, kaj bi se z duhovnikom zgodilo, če bi se javno izpostavil z imenom in priimkom, ker vemo kako se s takšnimi duhovniki na Slovenskem postopa. Duhovniku vsekakor čestitam za pogum, da si je v tem ozračju upal zapisati svoje mnenje in pogled na dogajanje.
Tretjič: Sramota je kaj v komentarjih pišete sicer zagovorniki 'pomladništva' glede celibata, seksa in podobnih zadev. Odprite malo komentarje na portalih kot so Slovenske Novice, 24ur, Facebook itd. ko bi vedeli kaj pišejo ljudje iz nasprotnega pola o Rupniku in celibaterstvu nasploh (privoščljivost, posmehljivost, norčevanje), potem vi sami ne bi vlačili lastnih duhovnikov po blatu in tega kar je sveto ne bi zametovali ter s tem pljunili tudi na svetniško zgodovino Cerkve, kjer so premnogi svetniki in svetnice dali življenje za Kristusa zato da so ohranili deviškost!

Kristijani bodo v šoku, ko bodo spoznali, da želi gejevski lobi nadvladati v Cerkvi.

Leta 2022 si na Domovini preprosto ne bi smeli dovoliti takega razglabljanja kot zgoraj o tem, kaj "ni dovolj za uporabo izraza »zloraba«".

Tipično je, da tudi v tem prispevku Domovina ne omenja bivše redovnice Doris Reisinger Wagner, ki jo ob Rupnikovem primeru citirajo mnogi mediji. Pri njej bi se na Domovini lahko poučili, preden javno razglabljajo na način, ki se ga bodo kmalu sramovali.

Starši, stari starši, razpošljite te članke svojim hčeram in vnukinjam dokler je še čas, dokler so npr. v osnovni šoli, preden jih razni duhovni voditelji/voditeljice okužijo z blodnjami do te mere, da se odpovejo svojemu življenju, dostojanstvu, sreči, poslanstvu biti žena in mati. Če jih ne bodo zlorabili moški, jih bodo ženske. Temu se v zaprti cerkveni skupnosti praktično ne da izogniti. Opravite svojo starševsko dolžnost. V stiski in bolečini boste vi in vaš otrok ostali sami.

Pred leti sem brala razmišljanja redovnic karmeličank. Razmišljanje ene od teh redovnic do nebeškega ženina Jezusa je bilo prav erotično in če bi tisti trenutek prišel mimo kak polnokrvni moški... ne dam roke v ogenj zanjo. Kaj ko bi bili malo bolj strpni in posvečenim osebam dovolili običajno družinsko življenje; pač tistim, ki bi kasneje ugotovili, da je zanje to prava pot. Kar se pa spovedi tiče... morda bolj psihološko; vsi duhovniki pač nimajo empatije, ki je za to potrebna. Kolikor jaz poznam te posvečene osebe, jemljejo življenje zelo zares in se ob zdrsih, zaradi katerih ostali samo zamahnemo z roko, one zelo zasekirajo.

če bi iz vrst duhovnikov odšli vsi, ki so imeli ''kaj'' z ženskami (bolje rečeno: tudi z moškimi), bi ostali le redki.
Manj bi jih ostalo, kot je prstov na eni roki.

Pa naj bo na tem mestu še beseda ene povprečne kristjanke, ki sicer verjame, da je Bog tisti, ki vse pravično nagrajuje, krivično pa kaznuje. Jaz vidim zadevo takole: dva; moški in ženska sta se zaljubila, ker pa sta bila oba že v razmerju (zaobljuba Bogu ) bi lahko to imenovali čisto po domače, prešuštvo. Seveda je to za vse vpletene zelo hudo, dostikrat gredo ljudje po takem dogodku vsak svojo pot, včasih pa svoj odnos pokrpajo in gredo naprej. Ta dva sta se pač odpovedala svojemu novemu razmerju. Vse pa kaže, da je na eni strani ostala huda zamera. Nista uspela najintimnejših reči ohraniti zase. Po vsem, kar je bilo do zdaj povedano jaz razumem, da se je ta redovnica počutila izdano. Nekdo je prekršil spovedno molčečnost, kar pa je najhujše, kar lahko stori duhovnik! Je bil to p. Rupnik, je bil to njegov spovednik? Pojdimo pobrskat po življenju velikih umetnikov, našli bomo marsikaj nečastnega, smo pač vsi krvavi pod kožo. O privatnem življenju mnogih umetnikov vemo zelo malo, poznamo pa dela, ki so ostala za njimi. Jaz nisem sodnik, ki naj sodi o odločitvah teh dveh oseb. Razumem, da sta bila takrat oba mlada, najbrž sta bila deležna precejšnjih pritiskov svoje okolice in sta se odločila kakor sta pač se. Vse, o čemer se sedaj piše, se je dogajalo med odraslimi osebami. Mene je najbolj zmotilo o spovedi in odvezi, ki je je bila deležna ta sestra. To bi morala ostati skrivnost. Napačne odločitve v življenju nas tepejo prav vse. Zaenkrat naj bo dovolj!

Z razodeto kaznijo sem seveda mislil na izobčenje, ki je nastopilo (kakor pravilno ugotavljate) “ker je dal odvezo prešuštnici s katero je sexoval”. To je eden največjih zločinov, ki ga lahko (pravzaprav ne sme!) po ZCP stori duhovnik.

To je že zelo močno dejstvo. Na ostala pa še vedno čakamo.

Ne pozabimo moliti za vse vpletene, tudi za p. Rupnika. Najpomembnejše je, da na koncu vsi pridemo k Bogu in izrek cerkvene kazni nima drugega namena kot je dobro Božjega ljudstva in rešitev duš. Tudi duše p. Rupnika, ki je od Boga neskončno ljubljen in je Njegov duhovnik.

Osebno bi se mi zdelo najbolj pošteno do nas, vernikov, da bi se p. Rupnik, ko so presodili, da je prekršil spovedno prakso - milo rečeno - javno oglasil sam in sporočil, da se zaradi preiskave proti njemu umika po navodilih predstojnikov. To bi pomenilo, da živi to, kar nenehno govori: umreti lastni volji in staremu človeku. To bi bila ponižnost. Pa je ni zmogel. Škoda.

Pa še tole:

Če bi nadškof Zore neki redovnici rekel, da je koza, bi vsi po vrsti zahtevali odstop (morda upravičeno, ne vem).

Če bi to naredil kardinal Rode, bi bili vsi mediji polni novic o tem “mračnjaškem in na denar mahnjenem podporniku gej lobija v Cerkvi” (morda upravičeno, ne vem).

Malo gledam stare objave: G. Tino Mamič se celo v neko srednje okusno vlečko, ki so jo Rodetu nadeli na nekem posvečenju, vtakne in iz tega naredi celo analizo pokvarjenosti tega cerkvenega dostojanstvenika.

Tokrat je na tapeti p. Rupnik. Potrjena je krivda in razodeta kazen za enega najhujših zločinov v Cerkvi. Pa smo precej bolj usmiljeni in zadržani. Pa na žrtve nihče niti ne pomisli.

Lepo Vas prosim: enaki vatli za vse in očiščenje vse Cerkve!

Enaki vatli za vse!

Da bo glede anonimk jasno, prilepim svojo, poslano tudi duhovnikom in skofom v prejsnjem tednu:

Spoštovani,

nisem ne rodetovec ne rupnikovec ne frančiškovec (uporaba predvsem prve oznake je za nekatere zelo dobrodošla, kadar se je treba izogniti kakršnikoli kritiki na svoj račun), sem pa resnicoljuben duhovnik srednjih let, običajen župnik, ki skuša biti kristjan in do konca pošten. V vso zgodbo sem vpet toliko, da dobro poznam politične tokove v Cerkvi, katere kraljestvo naj sicer ne bi bilo od tega sveta. In toliko, da mi je ob vseh teh farsah, ki nimajo s Kristusom prav nič skupnega, že pošteno slabo. Človek bi od Cerkve in kristjanov pričakoval ljubezen, a se v tem zapisu bori za osnovno poštenost in pravičnost.

O krivdi p. Rupnika ne bom razpredal; razsodba je v rokah institucij, za katere upamo, da pravično in transparentno delujejo.

Nepravičen in netransparenten pa je odziv nekaterih medijev in institucij znotraj katoliške Cerkve. Prav ta kaže na veliko razdeljenost v Cerkvi in na dvojna merila, ki se pojavljajo pri obravnavanju zlorab v Cerkvi.

1. Uredništvo Domovina.je, na ogorčenje marsikaterega komentatorja pod prispevkom, napiše članek (https://www.domovina.je/patra-rupnika-redovnice-obtozile-duhovnega-in-fizicnega-nasilja-svoje-povedal-tudi-vatikan/ ), ki opravičuje p. Rupnika in že v drugem odstavku insinuira, da za obtožbami na nek način stoji kardinal Rode. Pa bodimo pošteni: kardinal Rode ne v Vatikanu, ne v Sloveniji nima prav nobenega vpliva več, njegov "krog" je na slovenskem cerkveno političnem parketu praktično v umiranju ali pa utišan s častnimi funkcijami, ki nimajo nobene moči. Rode sicer uživa spoštovanje, a bolj iz pietete kot zaradi drugega. O žrtvah in njihovih morebitnih stiskah, o pomembnosti boja proti zlorabam v Cerkvi, o skoraj pregovorni težavnosti "velikih duhovnih gurujev, ki navdušujejo množice", v Domovininem prispevku ni nobene besede - članek je napisan popolnoma brez občutka za delikatnost zadeve, glede katere se medij sicer vedno zelo glasno izraža. Gre za portal, ki podpira boj proti zlorabam in nemoralnosti v cerkvi in "nove Frančiškove tokove" predstavlja kot mesijansko rešitev za "okostenelo in skorumpirano" Cerkev, kjer je seveda vsak drugi duhovnik homoseksualec, če že pedofil ni. Tednik je močno povezan z novima škofoma v Celju in Novem mestu in z jezuitskim portalom Iskreni.net.

Domovina.je, pišite kakor veste in znate, a ne pozabite, da se proglašate za glasnike zamolčanega. Bodite glasniki tudi tistih zamolčanih resnic, ki vam ne odgovarjajo.

2. Portal zavoda Dovolj.je odmevne novice o domnevnih zlorabah p. Rupnika ne komentira. Sicer se vedno jasno zavzame za žrtve zlorab in za transparentno in pravično obravnavo storilcev - so proti vsakršnemu pometanju pod preprogo. Tokrat se na njihovem portalu komentar glede obtožb na račun p. Rupnika sploh ne pojavi. Siol.net povzema njihov edini komentar takole:

"V zavodu Dovolj.je omenjenih obtožb ne želijo komentirati. "Nisem pristojen, da komentiram. Zavod se posveča zaščiti žrtev spolnih zlorab v katoliški cerkvi v Sloveniji, tistim, ki se na nas obrnejo. V zvezi z omenjenim nismo dobili nobene prijave," je povedal Janez Cerar, predstavnik zavoda Dovolj.je."

Sprenevedanje brez primere, saj se Dovolj.je, ki je povezan s tednikom Domovina.je in jezuiti, sicer pravilno in pogumno oglasi ob vsaki novici glede zlorab. Celo v primeru igralke Mie Skrbinac, ki je razkrila spolno nasilje na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

Postavlja se vprašanje: Dovolj.je, vam tokrat, ko je na tnalu nekdo iz kroga, ki vam je blizu, ni dovolj?
Postavlja se tudi trditev: s takim ravnanjem izgubljate kredibilnost.

3. Težaven je odziv provinciala p. Mirana Žvanuta SJ, sicer poštenega in globokega duhovnika.
“Žal kot vedno precej napihnjeno, tudi z veliko neresnice.”, pravi glede medijskega odziva. Česa podobnega si danes več ne bi upal izjaviti noben škof ob obtožbah na račun svojega duhovnika. Tudi uršulinska predstojnica ne, ki bi se tako odzivala na obtožbe proti eni svojih podrejenih, ki naj bi pred leti zlasala kako deklico. Tudi glede tega odziva v medijih, kjer bi navadno gorelo na vso moč, ni nobenega komentarja.

Odziv p. Žvanuta odpira več vprašanj, kot daje odgovorov. Žvanut ni neposredno vključen v to preiskavo (ki še vedno traja?), ve pa povedati, kaj je res in kaj ni?

Pričakovali bi večjo previdnost teh, ki se postavljajo v družbo Božjega Sina.

4. Zaskrbljujoča je tišina Slovenske škofovske konference, ki si najprej pred mediji pilatovsko umije roke z lažjo, da o situaciji niso bili obveščeni. V dveh dneh po eksploziji pa na svojem portalu le objavi izjavo provinciala p. Mirana Žvanuta. Čeprav notranje zadeve Družbe Jezusove res ne spadajo pod SŠK, je ob tako veliki obtožbi, ki presega meje Slovenije in obravnava tako vplivnega duhovnika kot je p. Rupnik, upravičeno pričakovati vsaj kako besedo s strani slovenskih škofov, ki oglašujejo ničelno toleranco do kakršnih koli zlorab.

Ozadje je več kot očitno: v samem vrhu SŠK sta njen predsednik msgr. dr. Andrej Saje, novomeški škof, in msgr. dr. Maksimilijan Matjaž, celjski škof. Oba sta močno povezana z jezuiti. Karizmatični p. Jože Roblek je duhovni spremljevalec obeh škofov. Nepreverjena govorica pravi, da sta prav p. Rupnik in p. Roblek tista, ki sta s svojim vplivom pri papežu Frančišku dosegla, da je omenjena duhovnika imenoval za škofa. Msgr. Saje je glasen zagovornik ničelne tolerance do kakršnih koli zlorab, zato je njegova tišina v teh dneh sumljiva. Razloge za tišino SŠK lahko poiščemo tudi v dejstvu, da je še v letošnjem poletju celjski škof Matjaž svoje duhovnike navdušeno vabil na duhovne počitnice na obali v okolici Rima, ki jih je s svojimi predavanji in nagovori popestril p. Marko Ivan Rupnik. Mar ni s tem kršil previdnostnega ukrepa, ki so mu ga naložili jezuiti? Tudi bogoslovci ljubljanskega semenišča vedo povedati, da je v teh letih "Rupnikova duhovnost" edina zares spodbujana smer oblikovanja identitete duhovnika in njegovega pogleda na Cerkev.

Dragi škofje, duhovniki smo siti razdeljenosti med Vami, Vaše pristranskosti in Vaših posvetnih političnih igric. Vso svinjarijo, ki je Vi ne rešujete, dobimo na glavo Vaši duhovniki, pa tudi verniki, ki živijo s Cerkvijo. Ni prijetno.

5. Za razumevanje celotne situacije je potrebna še peta točka. Ta pred nas postavlja vlogo nadškofa Šuštarja in kardinala Rodeta. Prijave redovnic zoper p. Ivana Marka Rupnika so prišle na ljubljansko nadškofijo že v letih pred prelomom tisočletja. Nadškof Šuštar je zadevo reševal, kakor so jo takrat večkrat reševali: s srečanjem vseh, a brez posebnega pravnega posredovanja, predvsem pa brez vsakršne publicitete. Kardinal Rode je v času, ko je bil prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja (papeški minister za vse redovnike in redovnice, po domače), primer Rupnik dobil na svojo mizo.

Zaprl ga je z domoljubnim komentarjem: "Ta zadeva bi naredila preveč škode Cerkvi na Slovenskem in Sloveniji."

Toliko o Rodetovi vpletenosti v tokratno farško farso.


Bodimo pošteni. Brez dvojnih meril. Brez sprenevedanja.

Z lepimi pozdravi,

Karel Pavlin Fulgoferski

P.S.: V nepoštenost, dvojna merila in sprenevedanje naj se ne všteva uporaba psevdonima. Osebna varnost je pač na prvem mestu

V redu, to so zadeve, ki jih boste novinarji Domovine raziskali. Pohvalno! Kar tako dalje, bom zmolil kaj za vas!

Drugo pa je Rupnikova umetnost po cerkvah. Človek, ki je delal to, kar naj bi bil pater obtožen, pušča tudi drugje satanove sledi. So take sledi v njegovih mozaikih? Bo to kdo preverjal?

Bravo, temu se reče pometanje pred svojim lastnim pragom.
Je pa tem še ogromno. Predvsem tiste povezane z dvorcem Goričane bi morale že zdavno ugledati luč sveta. Le zakaj še niso?

Na Domovini tisti dve pismi "razkrivate" z 10-dnevno zamudo, ker ste prej "razkrivali" neke slovenske teorije zarote.

Kje je vaše opravičilo?

Priznajte vsaj, da v resnici niste imeli nobenih zanesljivih informacij, ko ste pisali: "Po naših informacijah je v ozadju objav nadaljevanje notranjega spopada v slovenski Cerkvi, ki je zdaj internacionaliziran ..."

Še vedno neuspešno iščete tudi odziv redovnic skupnosti Loyola v Sloveniji?

Ob vašem početju je zdaj žal jasno: Boljše bi bilo, če se o tem primeru sploh ne bi oglašali!

Ta škandal že maje stolček samemu papežu Frančišku, ki je svojega prijatelja in ideologa Rupnika pomilostil, medtem ko svoje ideološke nasprotnike najostreje kaznuje za prazen nič. Kdaj bosta portal in tednik Domovina to opazila?

Pa da ne govorimo o tem, da tu nikjer ni opaziti nobenega sočutja do trpljenja žrtev!

Sramota na sramota, da Domovina ob vseh znanih DEJSTVIH še vedno vztraja s svojo teorijo neke slovenske zarote!

Članek, ob katerem se namen za invensticijo v gregorijanske maše ponuja kar sam.
Za ukinitev celibata in istospolnih samostanov. Prosimo te, usliši nas.

Koristneje bi bilo, da bi se Domovina bolj kot s starimi cerkvenimi aferami tako zagreto ukvarjala z aktualnimi zadevami.

Naprimer s tem, ali so včeraj policaji dodatno pretepli kmeta, ki je samo s svojo prisotnostjo branil svojo posest pred samovoljo ljubljanskega župana in ki je tako skupil več poškodb, da so ga morali v UKC obdržati na opazovanju.

Toda v tem primeru bi trčili ob interese svoje krovne stranke NSi, ki še vedno upa na vstop v vladajočo koalicijo, za ketrega je očitno pripravljena plačati tudi najvišjo ceno.