Predsedstvo SD je pozvalo ministrico Švarc Pipanovo k odstopu. »Noben minister ali ministrica se v takšnih primerih ne more izogniti objektivni odgovornosti,« je danes dejal premier Golob

Po večernem sestanku predsedstva SD, na katerem so obravnavali odgovornost pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan pri spornem nakupu stavbe na Litijski cesti, je izjavo podala predsednica stranke Tanja Fajon. 

Premier Robert Golob pa je na seji DZ-ja odgovarjal na poslanska vprašanja. Napovedal je umik omejitev ogrevanja na lesno biomaso, ki jih predvideva energetski zakon. Odzval se je tudi na aferi ministrstev za digitalno preobrazbo in pravosodje.

»Noben minister se objektivni odgovornosti v takih primerih ne more izogniti,« je dejal Golob. Glavno težavo Golob vidi v izboru projekta. Potem ko je dvakrat zahteval poročilo o njegovi izvedbi, mu še vedno ni uspelo dobiti podatka, kdo je ta projekt izbral. Slišati želi, kako je mogoče, »da nekaj ljudi na tretjem nivoju ministrstva take projekte porine naprej skozi državno upravo«.

DZ je na začetku seje s 43 glasovi proti 32 zavrnil predlog poslanske skupine NSi-ja, da se predloga novega energetskega zakona umakne z dnevnega reda. SDS je vložil interpelacijo zoper ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan. Poslanec SDS-a Dejan Kaloh je povedal, da je v interpelaciji devet točk s ključnimi očitki ministrici.

Švarc Pipanova ni preživela nakupa stavbe

»Noben minister ali ministrica se v takšnih primerih ne more izogniti objektivni odgovornosti,« je bil po tednu zatišja zaradi smrti v družini ministrice glede njene politične usode danes v Državnem zboru jasen premier Robert Golob. V odgovoru na poslansko vprašanje poslanca SDS Dejana Kaloha je dejal, da vsak dan prejema nove informacije o spornem nakupu stavbe za potrebe pravosodnih organov. Poudaril je, da je treba zadevi priti do dna, pri čemer je pokazal na ljudi v ozadju Ministrstva za pravosodje. »Kako je mogoče, da lahko trije ali štirje posamezniki na tretjem nivoju ministrstva take projekte porinejo naprej skozi državno upravo, prikrijejo vse sledi pred tistimi, ki o tem odločajo, in projektu dajo etiketo, da je z njim vse v redu?« se je vprašal. 

Nakup pripravijo in dobesedno izsilijo najožji sodelavci ministrice (ki jih je sama imenovala, generalnega sekretarja pa tudi že razrešila), ministrica pošilja dopise na Ministrstvo za finance in prosi za denar, na koncu podpiše še pogodbo, potem pa naš vrli premier izjavi, da sta …

— Miro Haček (@MHacek) January 29, 2024

Ministrica je po besedah Kaloha podpisala zgolj štiristransko prodajno pogodbo s klavzulo videno - kupljeno za nakup degradirane preplačane stavbe za potrebe pravosodnih organov. »Sodniki niso vedeli ničesar o tem nakupu, sami tudi pravijo, da ta zapuščena stavba na obrobju Ljubljane ne zadošča in ni primerna za opravljanje njihovega dela,« je dejal in poudaril, da je ministrstvo preplačalo stavbo za več milijonov. »Šlamastično početje se kaže tudi v tem, da pogodba ni bila notarsko overjena, ministrstvo pa je izvedlo transfer za nakup te neuporabne stavbe. Ministrstvo bi lahko ostalo tudi brez denarja in nepremičnine. Ministrstvo ni naredilo svoje cenitve, prav tako ni naredilo svojih izmer stavbe na ministrstvu, pred nakupom pa niso opravili niti skrbnega pregleda stavbe, saj zapisnik o ogledu sploh ne obstaja,« je pojasnil Kaloh.

Ministrici SDS tako očita tudi oškodovanje javnih financ ter negospodarno in nenačrtno upravljanje javnih sredstev v projektu digitalizacije notarskih storitev za razvoj novega informacijskega sistema, imenovanega Notar na daljavo.

@DKaloh Robertu Golobu: Na Gregorčičevi 20 ni sedež kakšne družbe tveganega kapitala. Tam domuje @vladaRS, ki je zavezana državljanom, ustavi in zakonom. Kolege je sicer treba braniti, ampak glejte, to pa vendarle ni prostočasna dejavnost predsednika vlade. ⬇️⬇️⬇️

ℹ️ Več na:… pic.twitter.com/Q6E2FRHBiD

— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) January 29, 2024

Po seji predsedstva SD pa je predsednica stranke Tanja Fajon pojasnila, da zaradi objektivne odgovornosti ministrico poziva k odstopu. Po opravljeni razpravi z ministrico in nekdanjim generalnim sekretarjem ministrstva so se odločili, da je poziv na mestu. Ključna naj bi bila objektivna odgovornost. »Preveč je nepojasnjenih zadev,« je dejala predsednica SD. Pričakujejo, da bo premier upošteval njihovo odločitev. Predsednica Fajonova je poudarila, da sta oba vpletena na seji predsedstva sodelovala in da se strinjajo, da je ključno, da lahko organi pregona opravijo svoje delo. Ministrica Švarc Pipanova je sejo predsedstva sicer predčasno zapustila brez komentarja.

Energetski zakon nadaljuje svojo pot

»Glejte, jasno je, da vladni predlog novega energetskega zakona na področju oskrbe z zemeljskim plinom predvideva prepoved projektiranja in gradnje kotlov na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin pri gradnji nove stanovanjske stavbe. Močno omejuje podeljevanje novih koncesij za graditev plinskega omrežja, močno omejuje podaljševanje že obstoječih koncesij za upravljanje in širitev plinovodnega omrežja. Občine bodo morale v okviru lokalnih energetskih konceptov pripraviti načrt za opuščanje fosilnih goriv za potrebe ogrevanja in določiti prednostno rabo virov energije ali energentov. Kar se tiče zemeljskega plina, so tu najbolj na udaru prebivalci mest, hkrati pa se napada lastnike gozdov in podeželje s tem, ko vladni predlog energetskega zakona omejuje uporabo lesne biomase,« je v obrazložitvi predloga za umik zakona z dnevnega reda dejal Janez Cigler Kralj, poslanec NSi.

V nadaljevanju je povedal še: »Vaš predlog energetskega zakona, za katerega predlagamo zdaj umik s točke dnevnega reda, predvideva, jasno, decidirano, samo citiram: 'V strnjenih naseljih bo prepovedano projektiranje in gradnja kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva v enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavbah in v posameznih delih večstanovanjskih stavb razen v primerih, ko ne gre za primarni vir ogrevanja. Prepoved velja za stavbe, za katere je bila vloga za izdajo gradbenega dovoljenja vložena do 1. julija 2024. Kot izhaja iz zakona, prepoved ne bo veljala samo za novogradnje, ampak za vse investicije, za katere je predvideno gradbeno dovoljenje, na primer tudi večje prenove stavb.' Seveda, metodologijo za opredelitev strnjenega naselja predpiše minister, ampak minister bo to zelo jasno predpisal in župani bodo, če bodo hoteli participirati na sredstvih za energetiko itn., morali dati v lokalne energetske koncepte.«

V kasnejših odgovorih na vprašanja poslancev je premier Robert Golob dejal, da se približno 430.000 gospodinjstev ogreva na lesno biomaso, od tega velika večina na drva. »Teh gospodinjstev se predlog energetskega zakona ne dotika niti z vejico,« je odvrnil Golob. Kljub temu pa je napovedal, da bo vlada predlagala umik določila v predlogu novega energetskega zakona, ki bi pri novogradnjah prepovedal vgradnjo peči na lesno biomaso kot primarnega vira ogrevanja. »Čist zrak bomo reševali z zamenjavo 430.000 dotrajanih naprav,« je dejal premier in poudaril, da bo vlada za zamenjavo starih peči z novimi namenila štirikrat toliko denarja, kot se ga je za to namenjalo do zdaj. Dejal je, da nimajo namena posegati v pravice kogar koli, še najmanj lastnikov gozdov.

Pa je predsednik vlade le priznal, da energetski zakon ni domišljen in da gre v napačno smer. 🎯 Če mislite resno, zakon umaknite in pripravite novega, ki bo zdravorazumski in bo imel širše soglasje stroke in prebivalcev. Ampak počakajmo, njegovim obljubam ne zaupamo. https://t.co/dpm0iQ34jM

— Janez Cigler Kralj (@jciglerkralj) January 29, 2024

Iz kabineta predsednika vlade so v izogib napačnemu razumevanju predloga energetskega zakona naknadno sporočili, da bodo lahko gospodinjstva, ki že imajo vgrajen biomasni kotel, tega še naprej uporabljala, saj se predlog obstoječih kurilnih naprav ne dotika. Vlada pa spodbuja zamenjavo zastarelih že obstoječih biomasnih kotlov s sodobnejšimi in manj obremenjujočimi za okolje, so ponovili. Lesna biomasa je bila in vedno bo zaželen obnovljiv vir energije v Sloveniji, verjame premier Golob.

Nakup 13.000 računalnikov naj bi bil pravilna odločitev

»Računalniki seveda so in danes smo na točki, ko je potrebno čim prej, in ja, se strinjam, čim prej, postaviti jasne kriterije in merila, kako bo teh 13 tisoč računalnikov prišlo do tistih, ki te računalnike najbolj potrebujejo. In tudi moje sporočilo danes je samo eno. Vsa ministrstva, ki so v preteklosti izražala želje, da potrebujejo računalnike čim prej, čim prej, govorimo o stvari dni ali tednov, morajo priti do kriterijev, računalnike je treba razdeliti in to je vse, kar lahko danes povem na to temo. Jaz pričakujem, da bo prišlo do tega dogovora med ministrstvi in bo to medresorsko usklajevanje končano, če ne ta teden, pa naslednji, in da bomo potem lahko dejansko začeli te računalnike deliti tistim, ki jih potrebujejo,« je premier Golob odgovoril poslancu SDS Tomažu Liscu. »Tudi sam sem nezadovoljen, da niso bili pripravljeni pred 14 dnevi, bodo pa v naslednjih 14 dneh. Govoriti, ker se za 14 dni zamuja s kriteriji za razdeljevanje, da gre za korupcijska tveganja, pa je smešno,« se je v nadaljevanju odzval premier Golob. 

Po današnjih navedbah premierja Goloba naj bi omenjeni računalniki kmalu ugledali luč sveta. Kot so nam danes pojasnili na Ministrstvu za digitalno preobrazbo, davkoplačevalci za skladiščenje sicer plačujemo »nekaj manj kot 2.500 evrov, in sicer skupaj z zavarovanjem«.