Po čem si bodo odhajajoče poslance zapomnili politični analitiki in kdo se je najbolj izkazal

Vir foto: www.dz-rs.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Kakšen vtis so pustili izvoljenci ljudstva, ki se ta čas poslavljajo iz poslanskih klopi? Po čem, če sploh, si jih bomo zapomnili? Kdo je najbolj izstopal in kateri novinec se je najbolj izkazal?

Teh in podobnih vprašanj o parlamentarnem sklicu 2014-2018 nismo zastavili državljanom, temveč 17 poznavalcem slovenske politične scene, ki sodelujejo v anketnih političnih analizah na Domovini.  

Odgovori so v marsičem podobni, a hkrati tudi raznovrstni. 

Sodelujoči poznavalci slovenske politike: dr. Matevž Tomšič, Aljuš Pertinač, dr. Matej Lahovnik, Andraž Zorko, Sebastjan Jeretič, Vasja Jager, Matej Cepin, Marko Pavlišič, dr. Matej Makarovič, dr. Žiga Turk, Luka Lisjak, Urška Makovec, Helena Jaklitsch, Tino Mamić, Martin Nahtigal, Igor Vovk, Rok Čakš.

Anketni vprašalnik je bil polodprtega tipa. Vsi sodelujoči so odgovorili na zaprta vprašanja, nekateri pa so dodali tudi opisne odgovore.


Več kot polovica političnih analitikov meni, da se je parlamentarna kultura v tem mandatu znižala, zgolj eden je prepričan, da se je povečala. Preostali ocenjujejo, da je ostala na isti ravni kot poprej.

"Vsak parlamentarni sklic in vsaka vlada v zadnjih letih je intelektualno na nižji ravni. Tudi civilizacijski nivo pada: politiki so vse manj načitani, razgledani in izobraženi," opozarja Tino Mamić. Ugotavlja tudi, da pada celo raven osnovne kulture obnašanja, ki se vidi po oblekah in poznavanju osnov bontona.

"Zaupanje v parlament kot institucijo se je še dodatno znižalo," Mamiću prikimava direktor Socialne akademije Matej Cepin. Kot pravi je bilo zaupanje v institucije praktično edina karta, na katero je Cerar igral pred volitvami. "Razočaranje nad njim pa, zaradi množice med seboj nazorsko neusklajenih, parlamentarne obrti ne-vajenih in posledično neproduktivnih poslancev SMC, toliko večje."

Da bi si zaradi nastopov poslancev Levice, ki so "verjetno povzročili marsikateri glavobol", njihovi kolegi zaslužili poseben dodatek, pa nekoliko za šalo, nekoliko zares pravi nekdanji poslanec Državljanske liste Marko Pavlišič. Opaža še, da so se seje po občutku začenjale precej manj točno, kot v prejšnjem sklicu.

Najbolj so se izkazale parlamentarne komisije


Do dela parlamenta na splošno so sodelujoči politični analitiki razmeroma kritični, pri čemer se splošna ocena giba okrog povprečja, ki ga državnemu zboru v anketah namenja tudi ljudstvo.

Dvanajst od sedemnajstih vprašanih je kot zelo slabo (5) ali slabo (7) ocenilo tudi vodenje državnega zbora. Dva pa sta mu dodelila najvišjo oceno, zelo dobro.

"Na žalost je zelo veliko h znižanju parlamentarne kulture v tem sklicu pripomogel kar predsednik Državnega zbora, dr. Milan Brglez," pravi Aljuš Pertinač ter dodaja, da so poteze njega in njegove stranke ob koncu mandata "nevredne četrt stoletne tradicije parlamentarizma pri nas."

Še slabše je bilo ocenjeno delovanje parlamentarne koalicije, nekoliko bolje pa opozicije, ki je dobila malenkost nadpovprečno oceno.

"Kultura izključevanja in selektivnega spoštovanja poslovnikov je bil simbol delovanja tega sklica parlamenta," je kritičen Martin Nahtigal.

A ni bilo vse slabo. Politični poznavalci pa bili zelo zadovoljni z delom parlamentarnih komisij. Kar 8 vprašanih jim je dalo najvišjo oceno, štirje pa še oceno "dobro". Kot slabo sta jih ocenila le dva vprašana, nihče pa kot zelo slabo.

"Vrsta pomembnih preiskovalk je uspela svoje delo pripeljati do zaključnih poročil, kar je bila v prejšnjih mandatih redkost," o "izjemno uspešnem delu parlamentarnih komisij" pravi Vasja Jager.

Med poslanci je izstopal dr. Anže Logar


V nadaljevanju nas je zanimalo, kateri od 90 poslancev so po mnenju političnih analitikov najbolj zaznamovali iztekajoči se mandat, pri čemer smo prosili, naj navedejo tri poslance.

Daleč največkrat so poznavalci izpostavili poslanca SDS, sicer vodjo odmevne preiskovalne komisije, ki je preiskovala zlorabe v slovenskem bančnem sistemu, dr. Anžeta Logarja. Med tremi ga nista navedla samo dva izmed sodelujočih.

Vsi drugi poslanci so bili omenjeni precej manjkrat. Še najpogosteje predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez, poslanec Levice Franc Trček, poslanka SDS in vodja komisije, ki je preiskovala sporne nakupe žilnih opornic, Jelka Godec, ter predsednik odbora za zunanjo politiko, poslanec NSi Jožef Horvat.

Kako pa so se izkazali novinci, torej tisti, ki so v mandatu 2014-2018 prvič sedli v poslanske klopi? Teh je bilo namreč v minulem mandatu več kot dve tretjini, natančneje 64 od 90 poslancev.

Največ glasov je, logično, tudi v tem primeru dobil dr. Anže Logar, ki je deloval s suverenostjo izkušenega parlamentarca. Med ostalimi novinci so bili najpogosteje omenjeni Jernej Vrtovec (NSi), Jelka Godec (SDS), Matjaž Nemec (SD) ter Jan Škobrne (SD).

Zanimivo je, da velika večina s strani strokovnjakov izpostavljenih novincev prihaja iz tradicionalnih strank, ki so obstajale že pred tem parlamentarnim sklicem. Poslanci iz novih strank so bili omenjeni kvečjemu od katerega posamičnega analitika. Tako denimo Igor Zorčič (SMC), Luka Mesec in Franc Trček (Levica), Bojan Dobovšek (Dobra država), Simona Kustec Lipicer (SMC).

In kaj je ta parlamentarni sklic najbolj zaznamovalo?


Na koncu nas je zanimalo še, kaj je minuli parlamentarni sklica najbolj zaznamovalo, oziroma po čem si ga bodo sodelujoči politični poznavalci najbolj zapomnili.

Največkrat so izpostavili uspešno delo preiskovalnih komisij, še posebej Logarjeve, ki je preiskovala bančno luknjo, kaos in amaterizem delovanja novih obrazov SMC, nespoštovanje ustave v primeru izenačitve financiranja javno veljavnega programa državnih in zasebnih OŠ in pri odvzemu mandata Janezu Janši, ko je bil še v zaporu.

Embed from Getty Images

"Zapomnil si ga bom po tem, da poznam najmanjše število poslancev od vseh sestav po letu 90," izpostavlja direktor Zavoda Iskreni, Igor Vovk. Podobno razmišlja dr. Matevž Tomšič, ki mu bo mandat ostal v spominu po "anemičnosti večine poslancev največje vladne stranke, ki pa so tik pred zaključno mandata 'čudežno oživeli' in začeli serijsko vlagati zakonske predloge."

"Kultura izključevanja in selektivnega spoštovanja poslovnikov je bil simbol delovanja tega sklica parlamenta," meni komentator Domovine Martin Nahtigal.

Kolumnistka medija Časnik.si, Helena Jaklitsch, izpostavlja sprejemanje številnih zakonov ali njihovih sprememb po nujnem in skrajšanem postopku, brez ustrezne vsebinske razprave in razumne argumentacije, ne glede na obsežnost, zahtevnost ali občutljivost obravnavane materije.

Na serijo neuspešnih interpelacij, ki jih je vložila SDS, opozarja Vasja Jager, dr. Žiga Turk temu pritrjuje v smislu, da "opozicija ni našla načina, da bi pomembneje vplivala na odločitve v državi."

Analitik Valicona Andraž Zorko pa izpostavlja tudi na nekatere pozitivne stvari, denimo po njegovem višjo raven politične kulture, manj ideoloških tem, več preiskovalnih komisij, opazil pa je tudi občasna izvenkoalicijska povezovanja, ki so bila v prejšnjih parlamentarnih sklicih prava redkost.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUL
13
Mohorjevo v Renčah
17:00 - 22:30
JUL
20
16. Festival Arsena
21:00 - 23:59