Popravljanje naprav in aparatov je velikokrat težavno, toda nova zakonodaja o pravicah potrošnikov želi to spremeniti. Prihaja pravica do popravila?

vir: freepik.com
POSLUŠAJ ČLANEK

Popravljanje naprav in aparatov je trenutno težavno – toda nova zakonodaja o pravicah potrošnikov želi to spremeniti. Kot pravijo zagovorniki, bi tako lahko pomagali zmanjšati vpliv tehnologije na okolje, saj bodo naše naprave zdržale dlje.  

A pri tem ne upoštevajo odziva proizvajalcev, kar bi lahko prineslo tudi nenamerne posledice ... 

Številne elektronske naprave v naših domovih – od televizorjev do sesalnikov – se v povprečju uporabljajo 2,3 leta manj od njihove predvidene ali želene življenjske dobe, navaja poročilo Evropske agencije za okolje. Poročilo poudarja problem povečane zastarelosti, kjer izdelki bodisi hitro zastarajo v očeh potrošnikov, ki se jih spodbuja k nakupu novejših modelov, bodisi strojna oprema postane nezdružljiva s posodobljeno programsko opremo.  

Nekateri proizvajalci tudi prenehajo izdajati varnostne posodobitve za programsko opremo, ki se izvaja na starejših napravah, nekatera večja podjetja pa so bila celo kaznovana zaradi namernega upočasnjevanja naprav s posodobitvami programske opreme. 

Vpliv takšnega delovanja na okolje je velik, tako v smislu naraščajoče količine proizvedenih elektronskih odpadkov (leta 2020 jih je bilo zavrženih približno 53 milijonov ton) kot v smislu pridobivanja redkih zemeljskih kovin, potrebnih za proizvodnjo novih naprav. Prekomerna količina elektronskih odpadkov, ki nastanejo zaradi zavrženih naprav, hitro narašča, ocene kažejo, da bodo e-odpadki do leta 2030 dosegli 75 milijonov ton. 

Naprave je tudi vedno težje popravljati, in to iz več razlogov. Praksa, znana kot "združevanje delov", ki povezuje posamezne dele s posameznimi napravami z uporabo edinstvenih serijskih številk, je povzročila, da so popravila vse bolj zapletena. Poleg tega visoki stroški uradnih storitev popravil in težave pri dostopu do teh storitev pogosto odvračajo potrošnike, ki na koncu zamenjajo napravo, namesto da bi jo popravili. 

Pravica do popravila postaja realnost 

Gibanje za pravico do popravila je naraščajoč svetovni pojav, ki zagovarja politike, ki potrošnikom omogočajo samostojno popravilo svojih elektronskih naprav. Uveljavlja se tako v ZDA kot v Evropi. Gibanje je moč pridobilo zaradi frustracij, ki so jih povzročili proizvajalci, ki postavljajo umetne ovire, ki lastnikom izdelkov preprečujejo, da bi sami popravili svojo opremo. Z opolnomočenjem potrošnikov z možnostjo popravila lastnih naprav bi lahko zmanjšali elektronske odpadke, prihranili denar in spodbujali kulturo, ki ceni dolgo življenjsko dobo in trajnost. 

"Živimo v časih, v katerih je naš model rasti v bistvu zgrajen na zavrženju stvari," pravi René Repasi, nemški poslanec v Evropskem parlamentu, ki vodi napredovanje zakona o pravici do popravila za evropske potrošnike skozi parlament"V bistvu vsaki dve leti kupimo nov izdelek in proizvodne zmogljivosti naše industrije temeljijo na tovrstnem modelu." 

Repasi pravi, da je, ironično, prav evropska zakonodaja deloma kriva za kratek rok trajanja naših elektronskih in gospodinjskih izdelkov. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je namreč evropska zakonodaja uvedla minimalno dveletno garancijsko dobo, v kateri je imel kupec kateregakoli elektronskega predmeta pravico izbrati med nakupom popolnoma novega izdelka ali popravilom obstoječega, če je šlo kaj narobe. Skupaj s hitrim tempom tehnološkega razvoja je postalo očitno, da bi se večina potrošnikov, če bi šlo z izdelkom kaj narobe, raje odločila za nakup popolnoma nove različice novejšega modela kot pa za popravilo starejšega.

V Kaliforniji, Koloradu, Minnesoti in New Yorku je bila zakonodaja glede pravice do popravila že sprejeta. Zakon o pravici do popravka pa se trenutno prebija skozi Evropski parlament, s prvim glasovanjem oktobra in glasovanjem celotnega parlamenta novembra. Zakon bi lahko postal zakonodaja EU v začetku prihodnjega leta. Vse to bi lahko pomembno vplivalo na to, kako se tehnološki izdelki oblikujejo, prodajajo in uporabljajo. 

Nenamerne posledice 

A vse ni rožnato. Kot poroča Harvard Business Review, njihova raziskava izpodbija konvencionalno modrost in ugotavlja, da zakonodaja o pravici do popravila morda ne bo koristila niti potrošnikom niti okolju. 

Kot ugotavljajo, je ključno, da lahko proizvajalci strateško prilagodijo cene novih izdelkov, da ublažijo svojo predvidljivo izgubo dobička zaradi zakonodaje o pravici do popravila. Bodo proizvajalci sledili maržni strategiji in zvišali cene novih izdelkov, da se prilagodijo lažjemu popravilu? Ali pa bodo sledili strategiji obsega in znižali cene novih izdelkov, da bi privabili potrošnike k zamenjavi, namesto da bi popravili izdelek z napakami? 

Medtem ko nižja cena koristi potrošnikom, hkrati motivira več potrošnikov za nakup novih izdelkov, kar pomeni večji obseg proizvodnje in sčasoma več e-odpadkov. Posledično se povečuje vpliv na okolje.  

Po drugi strani imajo, ob visokih proizvodnih stroških, novi izdelki neizogibno visoko ceno. Da bi to premagali in spodbudili povpraševanje, bodo proizvajalci verjetno ponudili brezplačne storitve popravil, da bi spodbudili apetite potrošnikov. Storitev popravila bi lahko podaljšala življenjsko dobo izdelkov in s tem povečala vrednotenje izdelka s strani potrošnikov. Če je popravilo na voljo brezplačno, zakonodaja o pravici do popravila – skupaj s posledično nižjimi stroški neodvisnega popravila – verjetno ne bo veliko spremenila. 

Višja cena škoduje potrošnikom, vendar pa ni nujno, da hkrati koristi okolju. Čeprav bi ljudje morda kupili manj novih izdelkov, bi lažje popravilo lahko povzročilo, da bi več potrošnikov uporabljalo stare, energetsko neučinkovite izdelke, kar bi imelo večji vpliv na okolje. 

Najslabši možni scenarij bi se lahko zgodil za izdelke, ki imajo velik vpliv na okolje, ko so v uporabi – kot so avtomobili, tovornjaki, hladilniki ali druge večje naprave. Proizvajalci lahko zvišajo cene in s cvetočim trgom popravil bo morda več ljudi kupilo in uporabljalo stare požrešneže. Pravica do popravila v tem scenariju lahko ustvari situacijo, kjer so na slabšem vsi. Ogrožen je dobiček proizvajalca, potrošnikom ostane manj denarja, poveča pa se tudi vpliv na okolje. 

Njihovi rezultati lahko služijo kot svarilo pred nenamernimi posledicami zakonodaje o pravici do popravila. Poudarjajo neločljivo povezavo med trgi popravil in proizvodov. Zato pozivajo zakonodajalce, naj sprejmejo bolj celovit pristop pri ocenjevanju posledic zakonodaje o pravici do popravila. Ignoriranje strateškega odziva proizvodnega trga (ki je dejansko pogosto spregledan v trenutni razpravi o pravici do popravila) bo narisalo nepopolno sliko in celo vodilo do napačnih zaključkov. Namesto tega bi morali zakonodajalci preučiti posebne kategorije izdelkov, vključno z njihovimi proizvodnimi stroški in vplivom na okolje, ter se zaščititi pred obsežno zakonodajo, ki bi ustrezala vsem. 

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike