Podjetnik Aleš Krančič: Vedno znova sem presenečen, kako uspe nekaterim prepričati ljudi, da glasujejo proti samim sebi (2. del)

(Foto: Rok Rakun)

V prvem delu pogovora z Alešem Krančičem, vodjo lesnega obrata in kmetije v Nazarjah, smo govorili o posledicah naravne ujme za njihovo podjetje in območje Savinjske doline na splošno. V drugem delu pa se ukvarjamo predvsem z lesno in gozdarsko industrijo ter podjetniškim okoljem v Sloveniji. 

Kakšne so razmere v slovenskem gozdarstvu in v lesni industriji? Velikokrat poslušamo o tem. Predvsem kritike in pritoževanje nad tem, kaj vse ni dobro … Vi ste poznavalec v praksi.

Če pogledamo lesno industrijo v bivši Jugoslaviji, vidimo, da smo bili leta 1980 ali 1985 tehnološko in po razvoju primerljivi s sosednjimi državami. Tu mislim Avstrijo in Italijo. Še zlasti Avstrija nam je bila vedno vzgled. Tudi čisto tehnološko gledano, in to še danes. Upam si reči, da je Avstrija danes največji evropski žagar.

Potem pa se je po letu '91 začela stagnacija slovenske lesne industrije in nadaljevalo se je s strmim padcem. Država Slovenija enostavno ni videla potenciala v lesni predelavi. Kljub temu da imamo 60% gozdnatost, smo raje finančno podpirali jeklarsko industrijo, kjer nimamo niti surovine niti plina, ogromne težave imamo sedaj z odkupom teh CO2 kuponov – tukaj so pač ekologi naredili svoje.

Ne vem, komu in zakaj je takrat uspelo zlobirati, da se je lesna panoga v Sloveniji popolnoma uničila. Znotraj Slovenije je bilo več velikih lesnih centrov – Novoles na Dolenjskem, Lesna na Koroškem, Meblo na Primorskem, Marles na Pohorju z Mariborom, Glin v Savinjski dolini, Pivka Javor … To so bila podjetja z znanjem, tehnologijo in kadri. Proizvajali so kvalitetne izdelke, ki jih še danes vidimo po kuhinjah, spalnicah … in to v kvalitetnem stanju. Ne govorimo o neki industriji, ki bi bila na nivoju obrtništva. To je bila prava in uspešna industrija. Ki je tudi zaposlovala veliko ljudi. Industrijska cona, kjer sva sedaj, je bila nekoč Glin Nazarje, ki je zaposloval 1500 ljudi. Še danes nismo na tem nivoju, kot smo bili takrat. Ne glede na čas, ki je minil, in tehnološki napredek, ki je danes neprimerljivo večji, kot je bil takrat. Ta industrija je bila že takrat na evropskem nivoju.

V sorazmerno kratkem času smo podjetje spet postavili na noge in zagnali proizvodnjo. Nismo pa še na 100 procentih. 

Kaj je šlo narobe?

Nenaročniki lahko celoten intervju preberete za 3,60 €, s čimer pridobite tudi 72-urni dostop do vseh naročniških vsebin, ali pa sklenete letno naročnino (spodaj). Vsem obiskovalcem so na voljo tudi prvi del: Aleš Krančič iz poplavljenega lesnega obrata v Nazarjah: "Če se ustaviš in čakaš na državno pomoč, lahko samo propadeš."

Za ogled se:

Želite prebrati ta članek?
Enkratni nakup članka:
1,49 €
Prijavi se
Ste že naročnik?
Naroči se
Naročnina že od:
16,25 €
na mesec

Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom. Oglejte si naše naročniške pakete.

Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin? Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.