Podjetnik Aleš Krančič: Vedno znova sem presenečen, kako uspe nekaterim prepričati ljudi, da glasujejo proti samim sebi (2. del)
- 21. 10. 2023 ob 6:31
- 13 komentarjev
V prvem delu pogovora z Alešem Krančičem, vodjo lesnega obrata in kmetije v Nazarjah, smo govorili o posledicah naravne ujme za njihovo podjetje in območje Savinjske doline na splošno. V drugem delu pa se ukvarjamo predvsem z lesno in gozdarsko industrijo ter podjetniškim okoljem v Sloveniji.
Kakšne so razmere v slovenskem gozdarstvu in v lesni industriji? Velikokrat poslušamo o tem. Predvsem kritike in pritoževanje nad tem, kaj vse ni dobro … Vi ste poznavalec v praksi.
Če pogledamo lesno industrijo v bivši Jugoslaviji, vidimo, da smo bili leta 1980 ali 1985 tehnološko in po razvoju primerljivi s sosednjimi državami. Tu mislim Avstrijo in Italijo. Še zlasti Avstrija nam je bila vedno vzgled. Tudi čisto tehnološko gledano, in to še danes. Upam si reči, da je Avstrija danes največji evropski žagar.
Potem pa se je po letu '91 začela stagnacija slovenske lesne industrije in nadaljevalo se je s strmim padcem. Država Slovenija enostavno ni videla potenciala v lesni predelavi. Kljub temu da imamo 60% gozdnatost, smo raje finančno podpirali jeklarsko industrijo, kjer nimamo niti surovine niti plina, ogromne težave imamo sedaj z odkupom teh CO2 kuponov – tukaj so pač ekologi naredili svoje.
Ne vem, komu in zakaj je takrat uspelo zlobirati, da se je lesna panoga v Sloveniji popolnoma uničila. Znotraj Slovenije je bilo več velikih lesnih centrov – Novoles na Dolenjskem, Lesna na Koroškem, Meblo na Primorskem, Marles na Pohorju z Mariborom, Glin v Savinjski dolini, Pivka Javor … To so bila podjetja z znanjem, tehnologijo in kadri. Proizvajali so kvalitetne izdelke, ki jih še danes vidimo po kuhinjah, spalnicah … in to v kvalitetnem stanju. Ne govorimo o neki industriji, ki bi bila na nivoju obrtništva. To je bila prava in uspešna industrija. Ki je tudi zaposlovala veliko ljudi. Industrijska cona, kjer sva sedaj, je bila nekoč Glin Nazarje, ki je zaposloval 1500 ljudi. Še danes nismo na tem nivoju, kot smo bili takrat. Ne glede na čas, ki je minil, in tehnološki napredek, ki je danes neprimerljivo večji, kot je bil takrat. Ta industrija je bila že takrat na evropskem nivoju.
V sorazmerno kratkem času smo podjetje spet postavili na noge in zagnali proizvodnjo. Nismo pa še na 100 procentih.
Kaj je šlo narobe?
Za ogled se:
Želite prebrati ta članek?
Prijavi se
Naroči se
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski
številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
Zadnje objave
Španija v vrtincu novih migracij
Prozorna povolilna servilnost osrednjih medijev
Noč pred ambulanto: v Borovnici na zdravnico čakali v dolgih vrstah
Prevare, laži in spletke v hramu demokracije
Mednarodni denarni sklad znižal pričakovanja od Slovenije
Ko tožnik tudi sodi
Ekskluzivno za naročnike
Nov predsednik DZ: bitka dobljena, vojna še ne
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
Domovina 247: Šolski sistem ustvarja družbo
Prihajajoči dogodki
Predavanje: »Varni na spletu«
Adi Smolar
Tečaj za zaročence
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
13 komentarjev
korosec.france
Zanimivo, Vendar pa na zelo široko zastavljeno. Eno firma je Gozdarstvo in druga firma je Lesna industrija. Nekoč oboje strogo državno.Na Gozdarkso firmo pred 90 leti se nisem spoznal vem pa, da je delovala relativno dobro, rezultati se poznajo dolgoročno in tu ni oporekati g.Krančiču. Odlično primerja slovenski model z zahodnimi, na Švedskem pa sem spoznal kombinacijo obeh. Vendar pa je vprašanje kaj je SRS država storila slovenskemu gozdu in človeku z nacionalizacijo in z izropanjem gozdov po 1945 kot prvo in kaj je domnevno zelo dobro gospodarjenje v 70-90-ih prineslo državi v kompleksu z Lesno industrijo SLO, ki je bila v veliki večini zaprta v YU trg in samo po potrebi SFRJ na komando tudi orientirana v izvoz , sicer pa je bilo to bolj ali manj romantično stihijska orientacija, ki je proizvajala pohištvo po zahtevah in načrtih zunanjega kupca - domača pamet, dizajn in domači inovativni materiali na zunanje trge niso prišli, komaj slučajno sem in tja kak preblisk...
Oporekam preveč posplošenemu propadu slovenske lesne industrije, ki sploh ne omenja največjega pohištvenika SFRJ ne samo Slovenije, Bresta iz Cerknice. SLO pohištveniki so bili planirani, izgrajeni in usmerjeni na trg SFRJ , 85-90% kapacitet. Ob "pomanjkanju deviznega kapitala" je sledila saltomortale preorientacija v izvoz, ki je prinesla mogoče, povečanje izvoza v letih 1981-1985 za kakih 100% kar pa je pomenilo, da je še vedno bila orientacija na jugo tržišče vsaj na 70-75%, povedano po spominu in čez prst...saj sem delal na zadevi operativno. Drugo- propadanje SLO lesne industije je svoje poglavje in Brest, Meblo,Stol in Marles so imeli od države postavljenega grobarja, isti človek je bil, ki jih je pokopal in ga ni več, da bi kaj razložil. Ves kompleks holcindustrije se ni uspel plasirati v svet. Kot prvo, vse te industrije so bile zastarele, strojni in tehnološki park je bil istrošen do fula in ni imel niti slučajno v sebi niti malo sredstev za razvoj izdelkov ali za razvoj za prodor na tuje trge in niti v sanjah za opremo, za nove stroje, kaj šele za nove tehnologije.
Kako so posamezne omenjene velike firme končale, je pa druga zgodba. Tretja pa je to kaj je ostalo od njih in kaj "cveti" na njihovih pogoriščih. Kako se piše oni sanjavi minister iz SD, ki je sanjal o nekem razvojnem epohalnem lesarske centralnem in centraliziranem vele razvojnem projektu ? Par let je tega. Pa ni znal niti odpraviti masovne kraje iz državnih gozdov in še Terana ni znal zaščititi, da bi ga nam ne ukradli dobri sosedje Hrvati...
Dokler bodo taki dramatizirali, bo denar davkoplačevalcev padal v vrečo brez dna in bogateli bodo samo raubarji izza velikega korita- ki jih nihče ne vpraša po rezultatih, še manj o odgovornosti za razmetavanje narodovega bogastva. Povrhu vsega pa delajo "projekte", ki o tem svetega pojma nimajo.
Johan
Pa smo spet pri "indeksu optimizma", izraženem v tezi o volitvah "proti sebi". Indeks raste od sredine proti desni, tja, proti desnim Realistom, ki še kar naprej dvomijo o poštenosti volitev. Ne toliko v njeno izvedbo, kakor pa v štetje ljudskih mnenj. Jaz bi jim prepustil štetje, če bi bili matematično bolj pismeni. Tako pa me vedno na novo prepričujejo, da je 30 odstotkov - večina!?
Prav zanima me tudi, kako bodo realisti z Murnom volili čez tri leta. Najbrž tako, kot predvidevam, proti sebi. Proti sebi in svojim delajo že zdaj, v vmesnem času.
nejo
@omega
"Hoteli so samo proizvode z veliko dodano vrednostjo, kar pa pri lesu ni mogoče."
Čeprav malo pozno pa vendarle. Tej tvoji trditvi bi oporekali vsi, ki so v službi pri Domovini. Tvoji trditvi namreč, da pri lesu ni možna (velika) dodana vrednost. Uredništvo je namreč naseljeno v leseni hiši finske firme Honka, ki kvalitetne hiše izvaža po vsem svetu. Obdelana bruna narežejo na zahtevano mero in jih pošljejo naročniku, pri njem pa izšolani monterji hišo sestavijo.
"Le je lep"! In nadvse ugoden za prebivanje.
P. Kos
Čisto tipično za Slovenčka(!), njegovo majhnost in ozkost razmišljanja. In pri tem se čudi, da ljudje volijo proti sebi. Ravno zaradi takšnega razmišljanja. Jeklarska industrija ni vzrok za stagnacijo lesne industrije, temveč organizacijska in razvojna nesposobnost ter inovativnost lesarjev. Zahteve oz. pričakovanja za državni protekcionizem kažejo na to. Btw.: Avstrija ni ukinila npr. svoje jeklarska industrije...
Zakaj še danes najlepši kosi slovenskih debel vsakodnevno zapuščajo Slovenijo oz. prečkajo našo severno mejo?!
Ljubljana
Ne bodite preseneceni.
Folk je zabit in hudoben.
Slovenski.
Andrej Muren
Slovenci smo pač še vedno Butalci, zato vedno glasujemo sami proti sebi, že od leta 1990, ko smo imeli prve volitve dalje. Najbolj drastično smo to doživeli la ni. Veliko vprašanje je, če bo čez tri leta kaj bolje.
amelie
Če je temu tako, zakaj pa potem pri plebiscitu nismo glasovali PROTI in smo glasovali ZA ?
Rado
"Vedno znova sem presenečen, kako uspe nekaterim prepričati ljudi, da glasujejo proti samim sebi"
Prazna jajca govori ta podjetnik. Ljudje ne glasujejo proti samemu sebi ampak so volitve brez veze. Kogarkoli že volijo, politika na koncu dela po volji velekapitala.
Peter Klepec
Ne ni res, ta podjetja niso bila na evropskem nivoju. Proizvajala in prodajala so izdelke, ki ne po kvaliteti, ne po ceni niso mogla konkurirati, ko so se meje odprle in niso vec imela zascitenega trga. To so bile „Crvene Zastave“ na svojem podrocju. Ce ima neka firma 1500 zaposlenih, ki jih je treba vsak mesec placat, firma pa nima dohodka za to, jo je treba takoj likvidirat in na pogoriscu ustanovit iz ostankov novo firmo z mogoce 10x manj ljudi. Refleksno pa politika poskusa resevat delovna mesta in ne kreirati firme, ki je primarno sposobna samo sebe prezivljat.
Spomnim se se mariborske TVT, ki jo je politika krcevito drzala pri zivljenju. Prodala jo je celo tuji firmi v zameno za drzavna narocila. Rezultat je bilo zaprtje firme nekaj let kasneje, pa ta tuja firma je pobrala vsa drzavna narocila. Bolj storasto in drago bi bilo tezko narest. Avstrijci se se sedaj hahljajo. Prav po balkansko so „nadmudrili“ vse.
omega
Nobena, ne samo lesna oz pohištvena industrija, nikoli in nikjer v socialističnih državah ni bila na (zahodno)evropskem nivoju ne po ceni niti po kvaliteti. Vendar je mogoče prav ta industrija v Sloveniji bila še najbližje (zahodno) evropskem nivoju, vsekakor nič manj kot npr industrija gospodinjskih aparatov, jeklarne, avtomobilska industrija (tovornjaki TAM in avtobusi. Zagotovo je bil odnos odločujočih politikov in ekonomistov do lesne oz pohištvene industrije podcenjevalen. Hoteli so samo proizvode z veliko dodano vrednostjo, kar pa pri lesu ni mogoče. Tako je lesna industrija propadla preživela pa so podjetja ki so glede kvalitete bila takrat primerjalno enaka ali še slabša od (zahodno) evropskih, kot npr jeklarstvo, gospodinjski aparati, in celo proizvodnja aluminija. Trdim da Slovenski lesarji in gozdarji niso bili nič slabši od slovenskih metalurgov elektrikov in strojnikov. Sam nisem iz lesne stroke.
Realist
"Tisti, ki volijo, ne odločajo o ničemer. O vsem odločajo tisti, ki štejejo glasove."
Josip Stalin (1878-1953)
Vprašanje koliko so volitve v Sloveniji sploh demokratične.. Domnevni lističi brez žiga, čb listi namesto originalnih barvnih, več listov kot volilcev v kakšni občini, čisto na dnu škatel kupi glasovnic za svobodo, kreiran volilni sistem po meri levice in nenazadnje 95% medijev v lasti murgeljskih tajkunov...
Volitve v Sloveniji so demokratične toliko kot sta RTV in sodišča...
Še kaj ni jasno?!
Rado
"O vsem odločajo tisti, ki štejejo glasove" Realist, redno sem član volilne komisije v svojem kraju in ti povem, da to ne drži. V komisiji smo po pravilu predstavniki različnih strank, ki pri štetju gledamo eden drugemu pod prste. Teoretično bi bilo mogoče ukrasti le kakšen glas (kar je statistično povsem nepomembno), če bi se prehodno dogovorila predsednik volilne komisije in volilec. Potem bi morda lahko romal kakšen listen dodatno v skrinjico. Število izdanih listkov, število volilcev in glasovi vsem kandidatom se morajo ujemati. Včasih se kaj zalomi in potem gremo še nekajkrat skozi proceduro, dokler napake ne odpravimo , 0,0 %. Problem je drugle, problem je ker vsi izvoljeni krenejo po svoje in jih volilci nimamo za kaj prijeti.
AlojzZ
"Vedno znova sem presenečen, kako uspe nekaterim prepričati ljudi, da glasujejo proti samim se"
Satanova značilnost. Vedno znova pridobi ljudi, čeprav v normalnem stanju točno vemo, kaj hoče.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.