Po prepovedi referenduma o umetni oploditvi samskih in istospolno usmerjenih žensk Aleš Primc zdaj vlaga ustavno pritožbo

Potem ko so poslanci v državnem zboru v začetku julija izglasovali sklep o nedopustnosti razpisa naknadnega zakonodajnega referenduma o umetni oploditvi samskih in istospolno usmerjenih žensk, je prvopodpisani pod referendumsko pobudo in vodja Koalicije Za otroke gre Aleš Primc na ustavno sodišče naslovil zahtevo za preizkus ustavnosti sklepa.

Skladno z ustavo referendum ni dopusten o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost, a Primc poudarja, da zakon vnaša pomembno novost, ki ni v neposredni povezavi z uresničitvijo odločbe ustavnega sodišča.

Kot je zapisano v ustavni pritožbi, se predlagateljem referenduma zdi sporno, da je bila novela zakona sprejeta po skrajšanem postopku, češ da gre za uresničitev odločbe ustavnega sodišča in za manj zahtevno dopolnitev zakona. Prepričani so, da zakonske predpostavke za tovrstno obravnavo niso bile izpolnjene, temveč je bil poslovnik državnega zbora kršen »z namenom in s posledico omejevanja strokovne in javne razprave«. Zapisali so, da so se predlagatelji zakona zavedali, da novela presega vsebino odločbe ustavnega sodišča, ki je, spomnimo, odločilo, da je ureditev, ki samskim in istospolno usmerjenim ženskam ne omogoča umetne oploditve, v neskladju z ustavo. »Prav tako ne gre 'za manj zahtevno dopolnitev zakona', kot so lažno trdili predlagatelji zakona, ampak za bistvene spremembe zakona, ki v temelju podirajo koncept izvornega zakona.«

»S prepovedjo OBMP s hkratno uporabo darovanih jajčnih in semenskih celic se zagotavlja biološka vez otroka vsaj z enim od staršev, kar glede na dognanja sociologov in razvojnih psihologov pozitivno vpliva na razvoj otroka in sožitje družinske skupnosti.«

Na to je pred časom opozorila tudi zakonodajno-pravna služba, ki je zapisala, da novela v okviru ureditve darovanja spolnih celic prinaša pomembno vsebinsko spremembo, saj črta prepoved oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) s hkratno uporabo darovanih jajčnih celic in darovanih semenskih celic, kar po njihovi presoji ni v neposredni zvezi z uresničitvijo odločbe ustavnega sodišča. »S prepovedjo OBMP s hkratno uporabo darovanih jajčnih in semenskih celic se namreč zagotavlja biološka vez otroka vsaj z enim od staršev, kar glede na dognanja sociologov in razvojnih psihologov pozitivno vpliva na razvoj otroka in sožitje družinske skupnosti,« so dodali.

Nujna je predstavitev znanstvenih argumentov v luči posledic za otroke

Treba se je vprašati, kaj v prihodnje po enakem spornem načinu sprejemanja zakonodaje in enaki logiki potvarjanja razumevanja človekovih pravic zakonodajalcu preprečuje uzakonitev oploditve moških, ki jo je medicinsko že mogoče izvesti, trgovine z otroki za potrebe moških brez ženske ter v moških razmerjih LGBTQIA+, v ustavni pritožbi opozarjajo pobudniki referenduma, ki so sicer za slednjega od potrebnih 2.500 zbrali 6.500 podpisov.

Menijo, da samske in istospolno usmerjene ženske niso primerljive z neplodnim raznospolnim parom. »Tako posameznik kot tudi istospolni par pojmovno ne moreta biti neplodna v istem smislu kot raznospolni par. Res je, da posameznik, istospolni par in neploden raznospolni par niso sposobni spočeti otroka, vendar v prvih dveh primerih to ne pomeni motnje naravnega delovanja organizma, ki bi jo bilo mogoče zdraviti, temveč gre za odsotnost sposobnosti, ki jim sploh nikoli ni mogla pripadati.«

Kot so že večkrat opozorili, odločba priznava pravico do otroka, kar pomeni, da človeka reducira na objekt. Po njihovem mnenju je nujna predstavitev znanstvenih argumentov v luči posledic za otroke, če jim vlada odvzame očeta. Nadaljujejo, da novela zakona in odločba ustavnega sodišča ne temeljita na znanstvenih dejstvih o pomenu in vlogi očeta za otrokovo rojstvo, razvoj in vzgojo.

»Sprevržena in nedemokratična elitistična logika«

Nevarno in nesorazmerno je, če državni zbor pod pretvezo odprave protiustavnosti v zakone vključuje spremembe, ki jih določba ustave o nedopustnosti razpisa referenduma ne pokriva, so še zapisali. »V takšnih primerih prihaja do položajev, ko zakonodajalec na osnovi interesov posameznih družbenih skupin prepoveduje izražanje volje ljudstva.« Ob tem dodajajo: »Če ustavno sodišče s pristankom na zavrnitev razpisa referenduma o noveli to dopusti, bo s tem podprlo uveljavitev nevarnega precedensa, skladno s katerim bo pomen uveljavljenih in splošno razumljivih ustavnopravnih konceptov možno spreminjati z odločbami ustavnega sodišča, navadnimi zakoni in brez preverjanja volje ljudstva.«

»Argument, da bi večina odločala o pravicah manjšine, je izrazito politično nekorekten in zavajajoč. Kako odloča državni zbor? Z večino. Kako odloča ustavno sodišče? Z večino. Edino ljudstvo kot ustavni nosilec oblasti pa o najpomembnejših vprašanjih družbe, interesih otrok in vrednot, ne bi smelo odločati z večino. Gre za sprevrženo nedemokratično elitistično logiko.« Na referendumu ne bo večina odločala o pravicah manjšine, so poudarili, ampak bo šlo za preverjanje skladnosti razumevanja otrokovih koristi ter vloge očeta in mame s strani vladajoče koalicije na eni in s strani volilnega telesa na drugi strani.

Predlagatelji referenduma v ustavni pritožbi predlagajo tudi, da se iz postopka izločijo trije sodniki. Ustavni sodnici dr. Katja Šugman Stubbs in dr. Neža Kogovšek Šalamon sta bili namreč med bolj izpostavljenimi aktivisti v kampanji ob družinskih referendumih, poleg njiju pa tudi Aleksander Čeferin, brat ustavnega sodnika in predsednika ustavnega sodišča dr. Roka Čeferina.

»Edino ljudstvo kot ustavni nosilec oblasti o najpomembnejših vprašanjih družbe, interesih otrok in vrednot, ne bi smelo odločati z večino.«