Po pranju domačega umazanega perila v Evropi Slovenci manj zaupajo v EU in njene institucije

Uredništvo
Slovenci smo po eni strani še vedno med večjimi zagovorniki Evropske unije in njenih dobrobiti, po drugi strani pa je dogajanje minulega leta opazno okrnilo ugled evropskih institucij pri nas. Najbrž je to predvsem posledica pranja slovenskega umazanega perila skozi Bruselj.

Vsaj tako kaže anketa Eurobarometra, iz katere je razvidno, da Slovenci še vedno nadpovprečno podpiramo EU, a ne več tako zavzeto kot v preteklosti.  Manj smo zadovoljni s tem, v katero smer se stvari v EU razvijajo, manj zaupanja je tudi v institucije EU.

Eurobarometer sicer kaže, da se je javna podpora parlamentu in širše EU v času pandemije covida-19 na splošno med prebivalci držav članic občutno okrepila.

Unija prinaša več prednosti kot slaboti


Za 62 odstotkov Evropejcev in kar 64 odstotkov Slovencev je članstvo njihove/naše države v Uniji dobra stvar, le devet oziroma v Sloveniji le sedem odstotkov jih meni nasprotno. To je že drugo leto zapored najboljši rezultat po letu 2007. Skoraj tri četrtine vprašanih (72 odstotkov v EU in 76 odstotkov v Sloveniji) ocenjuje, da je njihovi državi članstvo v uniji koristilo.





Kot največjo korist članstva v EU Slovenci vidijo njen prispevek h gospodarski rasti (39 odstotkov). Je pa v primerjavi s povprečjem EU v Sloveniji občutno več takih, ki menijo, da imajo zelo malo vpliva na to, kakšne odločitve se sprejemajo na ravni EU (46 odstotkov Slovencev proti 30 odstotkom na ravni EU).

Za skoraj tretjino vprašanih (32 odstotkov) je demokracija tista vrednota, ki jo je najpomembneje braniti. Sledita ji svoboda govora in mišljenja ter varstvo človekovih pravic, je pokazala raziskava, ki so jo po naročilu Evropskega parlamenta novembra lani izvedli v vseh 27 državah članicah.

Za Slovence najbolj pomembno odpravljanje revščine


Med političnimi prioritetami parlamenta največ Evropejcev (42 odstotkov vprašanih) na vrh postavlja javno zdravje, na drugem mestu je odprava revščine in socialnega izključevanja, tik za njo pa boj proti podnebnim spremembam. Med Slovenci je bila na prvem mestu odprava revščine in socialnega izključevanja (46 odstotkov), javno zdravje na drugem (45 odstotkov) in na tretjem podnebne spremembe (39 odstotkov).

58 odstotkov Evropejcev si želi, da bi Evropski parlament v prihodnosti dobil pomembnejšo vlogo, v Sloveniji pa je bil ta delež kar 69-odstoten. V primerjavi z letom 2015 se je delež tistih, ki imajo pozitivno mnenje o parlamentu, povečal za 12 odstotnih točk, na 36 odstotkov (v Sloveniji je takšnih 34 odstotkov, odstotno točko manj kot pred letom dni). Negativno mnenje jih ima le 17 odstotkov (v Sloveniji 15 odstotkov), 45 odstotkov pa je v EU tistih, ki so nevtralni. V Sloveniji je takih kar 70 odstotkov.

Le še polovica zadovoljna z demokracijo v EU


Kar zadeva negativno mnenje o EU, je bilo v štirih državah članicah opaziti povečanje za vsaj tri odstotne točke. Največji porast je v Romuniji (19 %), sledijo Bolgarija (19 %) in tudi Slovenija (11 %).

Pri Slovencih je zaznati tudi padanje zadovoljstva s tem kako v EU deluje demokracija. V 17 državah članicah se je namreč način delovanja demokracije v EU zmanjšal za vsaj tri točke. Pri nas pa kar za 11 odstotnih točk, kar je četrti najslabši rezultat. Tako je v Sloveniji z EU zadovoljnih in zelo zadovoljnih še polovica ljudi.



Naslednji pomembni odgovori so pri vprašanju, ali gredo stvari v EU v pravo smer. Slovenci namreč menimo, da ne, oziroma nas tako meni 37 %. Gre za 22 odstotnih točk slabši rezultat od meritve pred letom dni, kar nas uvršča na tretje mesto po znižanju zaupanja v EU, takoj za Litvo in Estonijo.


Povzetek: manj naklonjeni EU, čeprav se dobro zavedamo njenih koristi


Je pa Slovenija osvojila tudi prvo mesto - in sicer po tem koliko so prebivalci v zadnjem času o EU lahko gledali/brali/poslušali v domačih medijih. Kot vemo, je to posledica dejstva, da seje ta mandat o Sloveniji v EU precej govorilo.

Po vsem tem lahko zapišemo, da smo Slovenci še vedno naklonjeni EU in članstvu v njej, vemo namreč, da ima zaradi EU naša domovina v tem trenutku še vedno več koristi kot izgube. A jasno je tudi, da ne zaupamo več tako zelo trdno v unijo, kot smo še pred nekaj leti. Zaznati je, da smo v zadnjem letu postali manj naklonjeni EU, tudi Evropskemu parlamentu, povečal se je pesimizem do prihodnosti EU in smeri v katero EU gre.

KOMENTAR: Uredništvo
Z izvažanjem domačih problemov v tujino so predvsem škodili ugledu EU
Slovenci smo pro-evropski, ko gre za naklonjenost obstanku EU, to je dejstvo. A hkrati je tudi dejstvo, da je zadnja raziskava zabeležila padanje pozitivnega odnosa do EU skorajda na vseh merjenih nivojih. Čeprav se raziskava z vzroki neposredno ne ukvarja, je logično sklepati, da je to posledica izvoženih domačih zdrah na evropski parket, v čemer je iztekajoči se mandat briljirala slovenska levica, od politikov do novinarjev. Desnosredinsko usmerjeni Slovenci od nekdaj veljajo za bolj pro-evropske (pro-zahodne) in tudi politično bolj angažirane, ko gre za volitve v Evropski parlament. S pranjem umazanega perila preko bruseljskih inštitucij pa je nekaj tega blata na njih tudi ostalo. Če ne drugega smo doma spoznali, kako hitro se evropski novinarji in politiki, ko gre za neko malo, razmeroma nezanimivo državo, zaradi zgolj površinskega poznavanja in zanimanja pustijo zmanipulirati. In to jim nedvomno ni v čast.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

EU z novo strategijo za enakost spolov: do popolne enakosti še približno 50 let
  • 07. 03. 2026
Münchenska konferenca – priložnost za EU
  • 13. 02. 2026
Evropa v primežu Hormuške ožine in Adenskega zaliva
  • 16. 03. 2026