Peticija za spremembo šolskega sistema: starši si želijo boljše šole, ministrstvo pa nič

Portrait of lovely girl drawing with classmates on background
POSLUŠAJ ČLANEK
"Državljani republike Slovenije imamo dovolj. Šolstvo zadnja leta samo stagnira. Otroci postajajo preobremenjeni, snovi je preveč, prostega časa je premalo, saj je vsakdanjega dela za šolo vedno več. V večini primerov se zgodi, da se za šolo ne učijo samo otroci, ampak cele družine. Ker starši ne vidimo, da bi se stvari obračale na bolje, smo se odločili spregovoriti in upamo, da s skupnimi močmi uspemo spremeniti šolski sistem."

S temi besedami se začne peticija, ki so jo v prvih dneh januarja na Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport poslali starši Društva Svet Staršev. Preprosto imajo dovolj obljub, da bo prišlo do prenove šolskega sistema, ki bo po meri otrok in jih bo pripravljal na realno življenje in ne samo zasičeval s podatki.

Starši predlagajo naslednje ukrepe: zmanjšanje obsega snovi in domačih nalog, ukinitev NPZ in mature ter uvedba sprejemnih izpitov, zmanjšanje številčnega ocenjevanja in uvedba formativnega spremljanja, več gibanja in športa ter medgeneracijsko in medpredmetno povezovanje, spodbujanje iskanja, vrednotenja in povezovanja informacij, redna izobraževanja za učitelje in spodbujanje iznajdljivih učiteljev, ničelna toleranca do fizičnega in psihičnega nasilja, enakovredno obravnavanje otrok s posebnimi potrebami ter številčno zmanjšanje razredov.
Zadnje čase poslušamo nejevoljo staršev, otrok in učiteljev. Vse tri stranice trikotnika kažejo na enake težave in probleme, vse tri stranice si želijo sprememb in predlagajo podobne rešitve.

Starši in učitelji na enem, ministrstvo na drugem bregu


V zvezi s šolstvom se vedno govori o trikotniku med učenci, šolo in starši. Pričakuje se, da vse strani sodelujejo, se usklajujejo in delajo vse kar je v njihovi moči, da trikotnik stoji skupaj. Zadnje čase poslušamo nejevoljo staršev, otrok in učiteljev. Vse tri stranice trikotnika kažejo na enake težave in probleme, vse tri stranice si želijo sprememb in predlagajo podobne rešitve.

Starši in učitelji se družno pritožujejo nad zbirokratiziranostjo šole, nad nerealnimi učnimi načrti, opozarjajo, da je učiteljski poklic popolnoma razvrednoten. Kljub vsemu pa v peticiji starši ne iščejo krivcev za nastalo situacijo, ampak ministrstvu predlagajo konkretne ukrepe, s katerimi naj stanje izboljšajo. Manjka le učiteljski sindikat, ki bi peticijo podprl in kdaj demonstriral ne samo zaradi političnih mahinacij, ampak zaradi lastnega interesa po izboljšanju položaja, v katerem se nahaja.

Ministrstvo, ki bdi nad našim šolskim sistemom, pa vse skupaj ignorira. Čeprav so v društvu peticijo k njim poslali že 10. januarja, do danes še niso dobili odgovora, kdaj so se na ministrstvu s starši pripravljeni sestati in pogovoriti o njihovih zahtevah. Zadnja reforma šolskega sistema pri nas je bila uvedba devetletke, ki pa do danes ni doživela še nobene resne evalvacije. Že dvajset let čakamo na oceno, ki bi povedala, kakšne učinke je uvedba imela.

Izboljšanje, za katerega se bodo morali s skupnimi močmi potruditi vsi


Zdi se mi, da je vse preveč lepo, da bi bilo res. Dvomim namreč, da so se učitelji pripravljeni odpovedati komoditeti, ki jo nudijo učbeniki in delovni zvezki, ki pridejo v kompletu z učnimi pripravami. Lažje je pač rešiti nekaj strani v delovnem zvezku, kot otroke peljati na sprehod okrog šole občudovat zasneženo naravo in iz sprehoda narediti uro naravoslovja ali glasbe ali slovenščine ali matematike. Iznajdljiv učitelj bi to namreč znal.
Z več avtonomije bi morali učitelji prevzeti tudi več odgovornosti in pokazati več znanja. So naši učitelji tega sposobni?

Z več avtonomije bi morali učitelji prevzeti tudi več odgovornosti in pokazati več znanja. So naši učitelji tega sposobni? Jih naše pedagoške fakultete, na katere se vpisujejo mladi brez sprejemnih izpitov in brez ljubezni do pedagoškega poklica, usposabljajo za odgovorno delo v razredu? Si učitelji sploh želijo varne učbenike in delovne zvezke zamenjati za svobodo v razredu?

Na drugi strani imamo starše, ki ne bodo več mogli tekmovati z drugimi starši, kako so njihovi sončki uspešni, kakšne ocene imajo in na katerih tekmovanjih so dosegli zlata priznanja. Zavoljo tega, da bodo njihovi otroci veseli in srečni, se bodo morali odpovedati lastnim ambicijam, ki jih poskušajo doseči na hrbtih otrok. Prav tako pa bodo morali pospraviti vizitko odvetnika, s katerim grozijo po šolskih hodnikih. Zveni lažje, kot je v praksi.

Peticija od ministra za šolstvo v resnici ne zahteva nič novega. Bodo staršem in učiteljem na ministrstvu tokrat prisluhnili in kaj ukrenili ali bodo učitelje utišali z zvišanjem plač, starše in otroke pa pustili na cedilu?

Peticijo za spremembo šolskega sistema lahko podpišete tukaj.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike