Oviranje pokopa pomeni kršenje človekovega dostojanstva in njegovih temeljnih pravic

Vir: arhiv Domovine

»Ob 80. obletnici izvensodnih povojnih pobojev po koncu II. svetovne vojne se slovenski škofje v molitvi spominjamo vseh žrtev in storilcev tega tragičnega dogajanja naše zgodovine,« so v izjavi ob 80. obletnici izvensodnih pobojev po koncu 2. svetovne vojne zapisali slovenski škofje in pozvali k dostojnemu in pietetnemu pokopu umrlih kot temeljnemu civilizacijskemu dejanju.

V skupni izjavi Slovenske škofovske konference so škofje zapisali, da je vojna prinesla neizmerno trpljenje, razdelila narodno skupnost in za seboj pustila številne odprte rane, ki so še danes vir bolečine in nerazumevanja. »Boleča narodna rana so nepokopane žrtve,« so poudarili in ponovno opomnili, da je pokop vseh pobitih temeljno človeško, pravno in civilizacijsko dejanje. »Oviranje tega pokopa ali njegovo zavlačevanje pomeni kršenje človekovega dostojanstva in njegovih temeljnih pravic ter onemogoča spravni proces in sožitje v slovenskem narodu,« so bili jasni.

»V Katoliški Cerkvi v Sloveniji smo zavezani temeljnim vrednotam evangelija: resnici, pravičnosti, odpuščanju, spravi in spoštovanju vsakega človeškega življenja. Vsaka žrtev, ne glede na narodnost, politično prepričanje ali vlogo v zgodovinskih dogodkih, ima pravico do dostojnega groba, molitve in spoštljivega spomina. Mrtvi ne smejo biti žrtve različne interpretacije preteklosti niti talci aktualnih ideoloških sporov,« so zatrdili škofje, ki si želijo sprave, ki ne bo pozaba ali molk, temveč iskreno prizadevanje za celovito resnico, ki priznava vsako obliko trpljenja, brez potvarjanja zgodovine. Slovenski škofje se zavzemajo za družbeni pogovor, ki temelji na resnici in sočutju ter presega obsojanje ali delitve. »Cerkev želi z evangeljsko vizijo in molitvijo spremljati slovenski narod pri zdravljenju ran in pri gradnji skupne prihodnosti,« so zapisali. 

Ob tej obletnici škofje pozivajo odgovorne v družbi in vse državljane, da si skupaj prizadevajo za jasno in pošteno priznavanje vseh oblik nasilja in obsodbo zločinskih izvensodnih pobojev, ne glede na to, kdo jih je povzročil. Za dostojen in pieteten pokop vseh umrlih, zlasti žrtev povojnih pobojev, ki še vedno nimajo groba. »Nedopustno je, da izkopane žrtve pomora v jami pod Macesnovo gorico še vedno niso pokopane,« so opozorili škofje. Odgovorne in državljane so še pozvali, da si prizadevajo za določitev in ureditev trajnega mesta zadnjega počitka nasilno umorjenih žrtev, »ki naj bodo tudi oprane madeža izdajalstva«. Kot najbolj primeren kraj pokopa škofje vidijo pokopališče na ljubljanskih Žalah. Prizadeva naj se tudi za spodbujanje neodvisnega zgodovinskega raziskovanja in iskanje soglasja o zgodovinskih dejstvih, ki ne služi ideološkim ciljem, ampak celovitemu razumevanju preteklosti. In nenazadnje za vzgojo za mir, spoštovanje človekovega dostojanstva in narodno sožitje - še posebej med mladimi generacijami - ter za konkretna dejanja sprave, kot so skupne spominske slovesnosti.

V veri v Boga, Gospodarja zgodovine, kličemo, naj vse nas vodi na pot resnice, sprave in miru. Jubilejno sveto leto nam odpira nova vrata upanja: to so vrata vere v Božje odpuščanje in odrešenje, v moč sprave in ljubezni. Naj nas spomin na tragične dogodke spodbuja, da bomo zoreli v odgovornosti in edinosti pri graditvi prihodnosti. Ne dajmo se premagati hudemu, temveč premagujmo húdo z dobrim (prim. Rim 12,21).
Pod izjavo so se podpisali Andrej Saje, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference; Peter Štumpf, koprski škof in administrator soboške škofije, podpredsednik Slovenske škofovske konference; Stanislav Zore, ljubljanski nadškof-metropolit; Alojzij Cvikl, mariborski nadškof-metropolit; Maksimilijan Matjaž, celjski škof; Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof in Franc Šuštar, ljubljanski pomožni škof.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike