Opletanje s krščanstvom, rožnim vencem in Biblijo
POSLUŠAJ ČLANEK
Pred dnevi je javnost razburkal govor madžarskega premierja Viktorja Orbána ob otvoritvi spomenika »narodne povezanosti« v Budimpešti. Eden bolj citiranih delov nagovora je bil tale: »Zahodna Evropa se je odrekla … duhovnim globinam življenja, odrekla se je veselju nad zakonsko zvezo in potomstvom, odrekla se je tudi duhovni moči narodne kulture. Z drugimi besedami, odrekla se je krščanski Evropi. Namesto vsega tega eksperimentira … z mavričnim preoblikovanjem družin, migracijami in s poskusi odprtih družb.«
Družina, narod, vera. Osebno se mi ti cilji za prihodnost zdijo povsem ustrezno postavljeni. Edina stvar, ki me pri izjemni Orbánovi retoriki zmoti, pa je opletanje s krščanstvom. Postavlja se mi namreč vprašanje, koliko so koristne nekritične izjave, ki krščanstvo vzamejo za nekakšnega talca proti »grdi zahodni Evropi«.
Že samo dejstvo, da je madžarski premier (za razliko od svoje družine) daklarirani član Reformirane kalvinistične madžarske Cerkve, nekaj pove. Prav razne krščanske denominacije se od katoliške Cerkve in predvsem med seboj izrazito razlikujejo v pogledih na družino, narod in po definiciji na vero samo. Nemogoče bi bilo najti skupno stališče, ki bi se mu lahko reklo »krščansko«. To ne obstaja, zato površno opletanje z nekakšnim generičnim krščanstvom izpade retorično in predvsem nerealno.
Drug pomemben razmislek je namenjen kristjanom direktno: mar sklicevanje na krščanske korenine Evrope zadošča? Že sama slika, ki se poslušalcu ob tem podzavestno izriše, namiguje, da je krščanstvo sicer nekaj pomembnega, a vendar zakopanega v zgodovino. Krščanstvo so namreč korenine (in ne drevo!). Sklicevanje na »krščansko Evropo« ne more ostati pri lepih besedah, ampak ima (bi imelo?) smisel samo ob živem krščanskem udejstvovanju v življenju vsakega evropskega naroda. Brez živih in dejavnih kristjanov je »krščanska Evropa« le retorična figura in oznaka za nek pasivni, sklerotični del evropske kulture.
Ko nekdo poslušalce nagovarja proti modernim družbenim trendom, kot so – citiram – mavrična preoblikovanja družin, migracije in odprte družbe, pravzaprav ni čisto nič povedal. To vsakdo razume po svoje. Samo primer: glede mavričnih preoblikovanj družin je paleta zelo široka, vse od priznavanja istospolnih zvez, preko porok in posvojitev do pomoči z umetno oploditvijo. Vse to in še mnogo več se da razumeti pod eno in isto frazo, in ne obstaja nikakršno »krščansko stališče« glede teh pojavov. Krščanstvo je v tem oziru, roko na srce (vključno s skupnostjo katoliške Cerkve), prej počelo razdora kakor edinosti.
Vsegliharstvo pa seveda daje enim občutek zmagoslavja, drugim pa občutek zatiranosti, in temu ustrezajo tudi komentarji na Twitterju. Krščanstvo, uporabljeno v takem kontekstu, služi kot brzostrelka proti mavričnim družinam, migracijam in odprtim družbam. Na teh treh področjih so razmere v (zahodni) Evropi zelo različne, prav tako so različne zahteve in mnenja državljanov. Vsegliharstvo v imenu krščanstva je morda retorično uspešno, a realno zgrešeno.
Družina, narod, vera. Viktor Orbán je s temi poudarki odlično povzel s krščanstvom prepojeno evropsko dediščino. Drži tudi, da se je zahodna Evropa temu vsaj delno odrekla. Zato lahko prvemu delu citata samo zaploskam.
Ne strinjam pa se z drugim delom, v katerem krščanstvo nekritično in podtalno servira občinstvu kot nekakšnega jokerja proti »mavričnim družinam, migracijam in open societies«. Ta drugi del diši po uporabi krščanstva v zelo ozke politične namene. Le-teh ne bom presojal, je pa za krščanstvo skrajno škodljivo, če ljudska zavest to dvoje nekritično poistoveti.
Ni dobro – ne za Evropo, še manj pa za krščanstvo – da se s slednjim nekritično udriha naokrog. Opletanje s krščanstvom, mahanje z rožnimi venci in poziranje z Biblijo povedo več o govorniku kot o krščanstvu, slednjemu pa predvsem škodi in ga na dolgi rok onemogoča, ker ga stiska v prisilni jopič nekih povsem drugačnih (političnih) namenov. S tem ga seveda predvsem žalostno diskvalificira pri ogromnem številu državljank in državljanov.
Družina, narod, vera. Osebno se mi ti cilji za prihodnost zdijo povsem ustrezno postavljeni. Edina stvar, ki me pri izjemni Orbánovi retoriki zmoti, pa je opletanje s krščanstvom. Postavlja se mi namreč vprašanje, koliko so koristne nekritične izjave, ki krščanstvo vzamejo za nekakšnega talca proti »grdi zahodni Evropi«.
Krščanstvo je izrazito neenotno
Že samo dejstvo, da je madžarski premier (za razliko od svoje družine) daklarirani član Reformirane kalvinistične madžarske Cerkve, nekaj pove. Prav razne krščanske denominacije se od katoliške Cerkve in predvsem med seboj izrazito razlikujejo v pogledih na družino, narod in po definiciji na vero samo. Nemogoče bi bilo najti skupno stališče, ki bi se mu lahko reklo »krščansko«. To ne obstaja, zato površno opletanje z nekakšnim generičnim krščanstvom izpade retorično in predvsem nerealno.
Krščanstvo, ki ostane del kulture, je mrtvo ali vsaj popolnoma pasivno
Sklicevanje na »krščansko Evropo« ne more ostati pri lepih besedah, ampak ima smisel samo ob živem krščanskem udejstvovanju v življenju vsakega evropskega naroda.
Drug pomemben razmislek je namenjen kristjanom direktno: mar sklicevanje na krščanske korenine Evrope zadošča? Že sama slika, ki se poslušalcu ob tem podzavestno izriše, namiguje, da je krščanstvo sicer nekaj pomembnega, a vendar zakopanega v zgodovino. Krščanstvo so namreč korenine (in ne drevo!). Sklicevanje na »krščansko Evropo« ne more ostati pri lepih besedah, ampak ima (bi imelo?) smisel samo ob živem krščanskem udejstvovanju v življenju vsakega evropskega naroda. Brez živih in dejavnih kristjanov je »krščanska Evropa« le retorična figura in oznaka za nek pasivni, sklerotični del evropske kulture.
Krščanstvo, talec vsegliharstva
Ko nekdo poslušalce nagovarja proti modernim družbenim trendom, kot so – citiram – mavrična preoblikovanja družin, migracije in odprte družbe, pravzaprav ni čisto nič povedal. To vsakdo razume po svoje. Samo primer: glede mavričnih preoblikovanj družin je paleta zelo široka, vse od priznavanja istospolnih zvez, preko porok in posvojitev do pomoči z umetno oploditvijo. Vse to in še mnogo več se da razumeti pod eno in isto frazo, in ne obstaja nikakršno »krščansko stališče« glede teh pojavov. Krščanstvo je v tem oziru, roko na srce (vključno s skupnostjo katoliške Cerkve), prej počelo razdora kakor edinosti.
Vsegliharstvo pa seveda daje enim občutek zmagoslavja, drugim pa občutek zatiranosti, in temu ustrezajo tudi komentarji na Twitterju. Krščanstvo, uporabljeno v takem kontekstu, služi kot brzostrelka proti mavričnim družinam, migracijam in odprtim družbam. Na teh treh področjih so razmere v (zahodni) Evropi zelo različne, prav tako so različne zahteve in mnenja državljanov. Vsegliharstvo v imenu krščanstva je morda retorično uspešno, a realno zgrešeno.
Krščanstvo postane joker proti »napredni kulturi«
Družina, narod, vera. Viktor Orbán je s temi poudarki odlično povzel s krščanstvom prepojeno evropsko dediščino. Drži tudi, da se je zahodna Evropa temu vsaj delno odrekla. Zato lahko prvemu delu citata samo zaploskam.
Ne strinjam pa se z drugim delom, v katerem krščanstvo nekritično in podtalno servira občinstvu kot nekakšnega jokerja proti »mavričnim družinam, migracijam in open societies«. Ta drugi del diši po uporabi krščanstva v zelo ozke politične namene. Le-teh ne bom presojal, je pa za krščanstvo skrajno škodljivo, če ljudska zavest to dvoje nekritično poistoveti.
Ni dobro – ne za Evropo, še manj pa za krščanstvo – da se s slednjim nekritično udriha naokrog. Opletanje s krščanstvom, mahanje z rožnimi venci in poziranje z Biblijo povedo več o govorniku kot o krščanstvu, slednjemu pa predvsem škodi in ga na dolgi rok onemogoča, ker ga stiska v prisilni jopič nekih povsem drugačnih (političnih) namenov. S tem ga seveda predvsem žalostno diskvalificira pri ogromnem številu državljank in državljanov.
Zadnje objave
Otroci kot žrtve etičnega kolapsa ustavnih sodnikov
4. 12. 2024 ob 14:30
Ljubljančanke in Ljubljančani za zaščito pitne vode in proti garažni hiši
4. 12. 2024 ob 12:41
Spet romsko divjanje po Novem mestu, k sreči brez žrtev
4. 12. 2024 ob 9:35
»Smrti otroka nikoli ne preboliš. Z izgubo in praznino se le navadiš živeti«
4. 12. 2024 ob 9:00
177. številka tednika Domovina
4. 12. 2024 ob 6:10
Domovina 177: Želja žensk nad koristjo otrok
4. 12. 2024 ob 6:00
Po poteh generala Rudolfa Maistra
3. 12. 2024 ob 19:00
Podeželska mladina – zmagal je projekt Evropsko prvenstvo v košnji
3. 12. 2024 ob 12:45
Ekskluzivno za naročnike
Otroci kot žrtve etičnega kolapsa ustavnih sodnikov
4. 12. 2024 ob 14:30
»Smrti otroka nikoli ne preboliš. Z izgubo in praznino se le navadiš živeti«
4. 12. 2024 ob 9:00
177. številka tednika Domovina
4. 12. 2024 ob 6:10
Prihajajoči dogodki
DEC
04
DEC
05
DEC
06
Hrestač ob soju sveč (predstava)
17:00 - 18:30
DEC
06
Baletna pravljica Hrestač ob soju sveč (dodaten termin)
18:30 - 19:30
Video objave
Prva adventna zgodba na Domovini – Prostofer: "Delamo z dobro voljo in z nasmehom"
30. 11. 2024 ob 19:06
Izbor urednika
Domovina 177: Želja žensk nad koristjo otrok
4. 12. 2024 ob 6:00
Verbalni kriminal
2. 12. 2024 ob 6:00
Domovina 176 - Borut Pahor: Golobovi vladi diktirajo centri moči izven institucij
27. 11. 2024 ob 6:00
19 komentarjev
Rajko Podgoršek
Gabriel Kavčič je v članku pravilno detektiral na nekaj ključnih težav, še posebej dober se mi je zdel tale stavek: ''Krščanstvo, ki ostane del kulture, je mrtvo ali vsaj popolnoma pasivno'', pa tudi sledeče misli o angažmaju kristjanov, TODA zdi se mi, da so dobronamerne misli malce prekratke.
Čas ki ga živimo je preprosto že tako zelo razkristjanjen - tudi po zaslugi Cerkve in nas katolikov samih - da mislim, da takšne dobronamerne opazke preprosto ne morejo več delovati. Mogoče bi bil tak članek logičen v devetdesetih, v času JPII, ko smo imeli še velike krščanskodemokratske stranke iz katerih so izhajali pomembni politični voditelji, ko v družbi ni bilo sledu o progresivnih trendih, ki so nato preplavili Evropo ter Ameriko.
Zdi se, da so trenutno pač potrebna še malo bolj jasna stališča in trenutno jih očitno (na žalost ali na srečo?) podaja rahlo populistični, desni politik, kalvinist Orban. Katolikom v ZDA je to jasnost dal brezverec in večkratni ločenec Trump. Torej, takšne jasnosti od papeža Frančiška na žalost nismo deležni v tako veliki meri in njegovo naivno mehko stališče nekateri - npr. Lara - vidijo kot izgovor za lažno upanje, da bo Cerkev postala ''drugačna'', ''moderna''. Takšno ne-katoliško stališče imajo prenekateri škofje ter duhovniki, tudi v Sloveniji. Vprašanje pa, če takšno stališče lahko uspešno opravlja funkcijo oznanjanja Evangelija, ki je 'Dobra novica' (ampak vprašajmo se, zakaj ni samo novica ampak je tudi 'Dobra').......
Zanimivo in pohvalno pa je, da nekateri katoliki - npr. uporabniki kot so 'Janez' ter 'dimnik' - iščejo več jasnosti in neposrednosti, brez kompromisarstva. To ni ravno stališče, ki bi ga zagovarjala Družina in Ognjišče - ki sta navsezadnje takšno v bistvu zelo ostro ''ekumensko'' stališče kolikor je meni znano podpirala še v 'analognih' devetdesetih, t.j. celo večnost nazaj......
debela_berta
»Če bo šlo tako naprej, bodo katoliki muzejski eksponati. Trend je očiten in viden drugod po Evropi. Skrajnost je tisto, kar sem videl v Amsterdamu, kjer imajo v katedrali razstavo kočij, v drugi pomembni cerkvi pa sejem garažnih piv.«
Hrvaški novinar in nekdanji duhovnik Drago Plisel za Sobotno prilogo Dela o upadanju vernosti
Martin
Šel v Utrechu zvečer na pivo. Presenečen pristal nekdanji cerkvi, ker je bil vhod iz ulice skozi prezbiterij. Dodatno bizaren občutek me je navdal, ker so v nišah kvazi levega in desnega oltarja pustili kipa Jezusa in Marije. Ne pozabimo, pri nas je marsikatera cerkvica na hribčku bolj ali manj kulisa za Instagram.
Janez321
Krščanstvo je isto kot katolištvo, med kristijane lahko nekako še štejemo t.i. pravoslavne, raznih protestantskih sekt pa ne.
Avtorju članka menda ni jasno, da je Jezus rekel, da tistega, ki njega ne bo priznal pred ljudmi, On ne bo priznal pred nebeškim Očetom.
Dejansko je edino krščansko politično pravilno stališče, stališče, da mora Kristus vladati, to je, da mora biti Kristus kralj, ne zgolj v nebesih, ampak tudi na zemlji, to pomeni, da mora vladati tudi družbi. To pa pomeni, da mora vsaka družba upoštevati določila Božjega in naravnega prava, torej ne sme iti nobena družba zoper načela Božjega in naravnega prava. Tako kot ima vsak človek dolžnost, da postane in je katoličan, tako ima tudi družba in država dolžnost, da prizna Kristusa za vrhovnega poglavarja in da deluje po krščanskih načelih in da podpira Katoliško Cerkev.
Friderik
Zanimiva tema.
Kot sam vidim Orbana in njegova politična sporočila, gre za spoštovanje civilizacije, ki jo je v teh 2000 letih ustvarilo krščanstvo v vseh njegovih oblikah. Poleg osebne vere (ki jo je zgoraj lepo opisala Helena) je Cerkev oblikovala tudi svoj socialni nauk. Ta je nujno tudi političen. Španska Krona je že davnega leta 1442 prepovedala suženjstvo v vsaki možni obliki. Daleč pred kakršno koli ameriško državljansko vojno , Anglijo in njenim bojem proti suženjstvu ali kasneje listin OZN. Potem "delavec zasluži svoje plačilo", uvrstitev med hude grehe zatiranje revnih, ogoljufanje delavca za njegovo plačilo, da ne omenjamo najvplivneše "pravne " listine v zgodovini človeštva , deset zapovedi. Krščanstvo je ustvarilo kulturo, ki je do sedaj v naši znani zgodovini človeštva najuspešnejša. Danes, ne da bi se zavedali, je "listina" 7 naglavnih grehov (pohlep, požrešnost, lenoba...) v naši civilizacijo splošno sprejeta in je produkt cerkvenega socialnega nauka, ki ima svoj odmev v vseh politikah. "Ora et labora" je vrednostni sistem, ki je ustvaril Evropo.... Za razliko od požrešnosti, zmedenosti (...) in pohlepa kulture, ki se hoče uveljaviti v današnji zahodni Evropi. Vredno je biti konservativen in ohranjati to kulturo tudi preko politike.
Kraševka
Gospod Friderik, zelo dobro razlago ste podali o Krščanstvu, ki je bila res ena izmed najnaprednejših kultur. To o 7- naglavnih grehih, bi morale imeti v PROGRAMU tudi politične stranke, kjer je poleg POHLEPA tudi LENOBA. Danes pa se lenuhi še sramujejo ne, ampak bi delali še "parado ponosa" iz lenobe. Podobno počenjajo tudi LJUBLJANSKI "kolesarji", ki se ničl ne vprašajo, ali bi bili tudi oni dolžni delati kaj koristnega. Večina teh ima do države samo zahteve, ali sam dovolj koristnega naredi, a jim še na misel ne pride. Tudi jaz mislim, da tako, kot Orban, bi marsikateri politik moral zagovarjati KRŠČANSKO kulturo. Ta kultura ni samo v cerkvah in samostanih, ampak je prepletena povsod - v družinah, službi, gledališču, šoli, SODSTVU, policiji.... Leve vlade večkrat zagovarjajo da se stvari lahko tudi obrne na glavo in tedaj postane - tudi to, kar je narobe - prav. Tedaj pa pride do anarhije in razkroja družbe. Ja, vredno je biti KONSERVATIVEN.
piklo
Dzi nu... že spet obsedenost z Janšo. Vedno bolj se mi dozdeva, da ga občuduješ in bi sam rad stopal po njegovi poti. Ja, mnogo je med nami spreobrnjencev! Hvala Bogu, če so pravi, da jih "po njih delih" lahko spoznamo. Janez je gotovo eden od njih. Poslan je na ta slovenski svet z izredno karizmo. Jaz na njem pač ne najdem nobene krivde! Čudovit človek je! Skromen, so čuten, dober mož in oče, politika pa mu vendar ne prinaša nobenih ugodnosti!
Poskušaj malo razmišljati in otresti se že tega a prizori sovraštva, saj najeda najbolj tebe samega! Mir s teboj!
APMMB2
Krščanski socializem je še vedno najbolša politična linija. Združuje socialne vrednote in krščansko moralo.
Na takšni osnovi je bila ustanovljena Evropska skupnost in je dolga leta funkionirala. Bila je ideal za katerega smo se Slovenci na referendumu odločili.
Kaj se je zgodilo v zadnjih nekaj letih pa je polom. Papeš se bo kmau vpisal v partijo, Orbana pa bod strpali v pekel, ker je kristjan.
To je narobe svet.
To je Slovenija.
V Sloveniji socialnočuteče stranke, mečejo delavce na cesto in jim prodajajo tovarne. Jemljejo jim penzije in se razburjajo, če delavci in upokojenci dobijo podporo ob kovit krizi.
Ateisti postajajo verniki in verjamejo maksističnim pravljicam, ter molijo, da se kriza poglobi, da ljudstvo obuboža in da bodo zajahali oblast in krizo še poglobili.
Svarijo pred Orbanom, ki je najbolj priljubljeni politik na Madžarskem. Včasih so Madžari bežalo v Slovenijo, danes pa jim je žal da živijo v Sloveniji.
To je posledica madžarske socialdemokracije, ki jo naši verni ateisti imenujejo diktatura.
Kraševka
Res je, spoštovani APMMB2. Evropska skupnost je temeljila na KERŠČANSTVU. Sedaj pa vrh EU, bi kotela vse obrniti na glavo. Zakaj kritizirajo Orbana ? On zagovarja to, kar je Evropa do nedavnega bila. Torej, ne dela proti Evropi, ampak za Evropo. Glede na trenutno stanje v Evropi in ŽUGANJE Orbanu, je res nerazumljivo. Da mu "žuga" še Katoliška Cerkev pa je nedopustno. Ali ni ćudno, da v Franciji toliko cerkva konča v plamenih? Ali ni to KRIMINAL največjih razsežnosti?
Kraševka
Spoštovani Kavčič, če bodo tudi DUHOVNIKI tako govorili, kot papež Frančišek, bodo naše cerkve vedno bolj prazne, v cerkvi bo vedno manj otrok, bo pa verjetno več pripadnikov LGBT.
Ali je to bodočnost Cerkve?
Kdaj bodo v Cerkvi priznali RAZPOROKO Kristjana in mu dali dovoljenje, da bi se ponovno poročil pred OLTARJEM? Tudi zaradi razporok je vedno manj ljudi v Cerkvi, ker jim Cerkev ne dovoli novega zakona.
Orban zagovarja prave vrednote in ga neupravičeno kritizira EU, in celo Cerkev.
Kam plove Evropa, ki so jo včasih imenovali KRŠČANSKI SVET?
BARBARA RAKUN
Odlično Krasevka popolnoma, se strinjam z napisanim. Ne vem kaj jim gre v nos Orban. Nisem čisto prepričana, če je čisto iskren, dela pa v pravi smeri za ohranitev krščanskih vrednot v Evropi. Pa kaj potem če ni katolik? Si vsaj upa, a moraš biti katolik, da živiš krščanske vrednote? Kdo od katolikov politikov pa si takole upa povedati kot Orban? Mogoče Ljudmilca, a ne?
helena_3
Jaz pa hodim v cerkev zato, ker me je navdušil Jezusov nauk, Nova zaveza. Ni tako pomembno, ali je papež tak ali drugačen. Vsak se trudi po svojih močeh. Frančišek mi je všeč, ker se trudi oznanjati Jezusovo zapoved ljubezni. Kdaj pa tudi mimo kiksne, je pač samo človek s svojo modrostjo in izkušnjami. Kdo pa nikoli ne kiksne mimo? Še Sv. Peter je. Se pa pridružujem mnenju, da je prav, da tudi državni voditelji zagovarjajo krščanske vrednote. A to ni dovolj. Potrebno je te vrednote tudi živeti. "Po njih sadovih jih boste spoznali."
lucija.demsar
Popolnoma se strinjam. Ko se nekdo jasno postavi za Kristusa, vrednote krščanstva, ravno "pravoverni" udarijo po njem. Žalostno. Gospod Kavčič, predlagam Vam malo več molitve in malo manj nespametnih komentarjev. Hvala!
AlojzZ
Kaj je, katoliki? Vam je nos padel po tleh, ker vas protestanti, pravoslavci prehitevajo po levi in desni? Lepo vam je mati Božja v Fatimi povedala, kaj morate storiti. Potem pa še v Akiti na Japonskem? Spreobrnite se, da preženemo satana iz Vatikana!
MEFISTO
Avtor kolumne je samo našel način, s katerim se je pridružil kritikom Orbana, ker je to zdaj v dekadentnem delu Evrope in Slovenije tako zelo modno.
lucija.demsar
Natančno tako. Samo še eden, ki nabija proti Orbanu. V stilu Ljudmile. Žal.
Alojzij Pezdir
Tudi Orbanov politični prijatelj in zaveznik, nemara celo mentor, Vladimir Vladimirovič Putin, se rad sklicuje na pravoslavno vero in na mogočno religiozno, civilizacijsko, kulturno skupnost kristjanov.
Kot pragmatičen in prilagodljiv politik in državnik je Putin namreč ugotovil, da bo množicam sovjetskih zasvojencev marksizma in leninizma oz. nekdaj edino dovoljenega "znanstvenega socializma" potrebno ponuditi alternativno "vero", pa četudi bo zato treba obnoviti stara pravoslavna verska središča, božje poti in verske običaje ter vsaj na simbolni ravni deliti absolutno oblast v Ruski federaciji z avtokefalno rusko pravoslavno cerkvijo.
No, pri nas še vedno prevladuje podedovana ideologija strogega ločevanja med državo in cerkvijo, vero in verniki, zaradi česar so naši ideološko in svetovnonazorsko zmedeni politiki vselej popolnoma zmedeni na "maši" pri ruski kapelici, kjer se ruski samodržec in njegovi državni odposlanci brez pomisleka javno in jasno pravoslavno prekrižajo. Naši predstavniki ljudstva pa "bulijo" v tla.
Triada "Mati. Domovina. Bog." je za njih več kot očitno "prešpricana lekcija" iz zgodovine literature in omike na Slovenskem.
lavrict
Se strinjam, dober članek. Zahteva po modernem, urbanem, intelektualnem, celo revolucionarnem, krščanstvom je temeljna zahteva preoblikovanja v moderno družbeno in politično akcijo!
Teodor
Resnica je samo ena, zapisana v svetem pismu. O abecednikih je tam zapisano nekaj stavkov, ki bi se jih morali držati.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.