Ukrajinski režiser Oleg Sencov - za Ruse terorist, za Zahod mučenec
Zahodno-ruski pogled na ukrajinskega filmskega režiserja
Ukrajinski filmski režiser Oleg Sencov, maja 2014 obtožen terorističnih dejanj na krimskem polotoku v sodelovanju s skrajnimi ukrajinskimi desničarji, je bil 25. 8. letos na ruskem vojaškem sodišču na Rostovu na Donu dokončno obsojen na dvajsetletno strogo zaporno kazen, kar je predvsem na Zahodu tako v politični kot v umetniški sferi dvignilo veliko prahu.
Zahod se je ob njegovem primeru kar hitro spomnil na druge »politične zapornike« zadnjega leta v Ruski federaciji, ki sicer ta termin odločno zanika, kot npr. ukrajinsko pilotko Nadjo Savčenko ter estonskega varnostnega uradnika Estona Kohverja, ter na ukrajinske aktiviste, obsojene skupaj s Sencovim.
Dejanje Zahod (tako EU kot ZDA) označuje kot »sramotno«, »farso«, »kršitev mednarodnega prava« s strani Ruske federacije, Sencov ter drugi priporniki (ali nekateri zdaj že zaporniki) označujejo kot »talce, žrtve«, obsojeni po »stalinističnem postopku« iz časa velikih čistk.
Zahod tudi poudarja mučilne postopke, ki jih na pripornikih uporabljajo, da bi izsilili priznanje nestorjenih dejanj, npr. grožnje s posilstvom s pendrekom, pretepanjem. Sencova naj bi npr. neuspešno mučili 24 ur, da bi izsilili priznanje, potem pa so mučitelji sodišču izjavili, da so modrice in rane na njegovem telesu posledica sado-mazohizma, ki ga je izvajal na svojem domu.
Ukrajinski predsednik Pietro Porošenko je podporo režiserju izrazil celo na Twitterju, kjer je napisal, da »bodo tisti, ki so organizirali ta cirkus, že dobili svoje«. Sencova je s peticijo podprla tudi cela vrsta filmskih režiserjev z Evrope in ZDA (Leigh, Wenders), kot tudi z Ruske federacije (Mihalkov, Zvjagincev), toda do zdaj še brez uspeha.
Zahodni in ruski mediji o primeru Sencov povsem drugače
Zanimivo je primerjati, na kaj zahodni oz. ruski mediji polagajo poudarek. Zahodni (npr. BBC, The Guardian, Radio Free Europe – Radio Liberty) poudarjajo nepravičnost sodbe. »Teroristična dejanja«, zaradi katerih je Sencov zaprt, le bežno omenijo, a zato hitro preidejo na podobne primere obsodb ter poudarjajo kršenje človekovih pravic z mučenjem in izvršenjem kazni brez mednarodno utemeljenih dokazov (priči, ki sta pričali proti Sencovu sta za Zahod sporni, saj naj bi pred tem že sedem let sedeli za zapahi).
Pro-ruski ruski mediji (npr. Rossiskaja gazeta) pa natančno obdelajo kaznivost Sencovih dejanj, nekateri celo navedejo zakone, po katerih naj bi bil ukrajinski režiser pravično obsojen, sledi pa podroben opis njegovih skrajno desničarsko pogojenih dejanj.
V ruskih medijih je tudi močno poudarjeno Sentsovovo sodelovanje pri poskusu uničenja Leninovega spomenika ter akcijah, ki bi spodbujale odcepitev Krima od Ruske federacije. Kršenje človekovih pravic je omenjeno le v nekaterih medijih, bolj v komentarjih kot pa v novicah samih.
Kljub ostremu nasprotovanju Zahoda pa se zdi, da se bo obetavni filmski režiser z mlado družino težko izognil dolgoletni kehi, saj je sicer kot Ukrajinec, ki živi na Krimu, ki ga Ruska federacija zdaj že več kot leto dni šteje kot del svojega ozemlja, nesamovoljno podredil novim zakonom ter silam moči.
Ukrajinski filmski režiser Oleg Sencov, maja 2014 obtožen terorističnih dejanj na krimskem polotoku v sodelovanju s skrajnimi ukrajinskimi desničarji, je bil 25. 8. letos na ruskem vojaškem sodišču na Rostovu na Donu dokončno obsojen na dvajsetletno strogo zaporno kazen, kar je predvsem na Zahodu tako v politični kot v umetniški sferi dvignilo veliko prahu.
Zahod se je ob njegovem primeru kar hitro spomnil na druge »politične zapornike« zadnjega leta v Ruski federaciji, ki sicer ta termin odločno zanika, kot npr. ukrajinsko pilotko Nadjo Savčenko ter estonskega varnostnega uradnika Estona Kohverja, ter na ukrajinske aktiviste, obsojene skupaj s Sencovim.
Dejanje Zahod (tako EU kot ZDA) označuje kot »sramotno«, »farso«, »kršitev mednarodnega prava« s strani Ruske federacije, Sencov ter drugi priporniki (ali nekateri zdaj že zaporniki) označujejo kot »talce, žrtve«, obsojeni po »stalinističnem postopku« iz časa velikih čistk.
Do priznanj z mučenjem in pretepanjem
Zahod tudi poudarja mučilne postopke, ki jih na pripornikih uporabljajo, da bi izsilili priznanje nestorjenih dejanj, npr. grožnje s posilstvom s pendrekom, pretepanjem. Sencova naj bi npr. neuspešno mučili 24 ur, da bi izsilili priznanje, potem pa so mučitelji sodišču izjavili, da so modrice in rane na njegovem telesu posledica sado-mazohizma, ki ga je izvajal na svojem domu.
Ukrajinski predsednik Pietro Porošenko je podporo režiserju izrazil celo na Twitterju, kjer je napisal, da »bodo tisti, ki so organizirali ta cirkus, že dobili svoje«. Sencova je s peticijo podprla tudi cela vrsta filmskih režiserjev z Evrope in ZDA (Leigh, Wenders), kot tudi z Ruske federacije (Mihalkov, Zvjagincev), toda do zdaj še brez uspeha.
Zahodni in ruski mediji o primeru Sencov povsem drugače
Zanimivo je primerjati, na kaj zahodni oz. ruski mediji polagajo poudarek. Zahodni (npr. BBC, The Guardian, Radio Free Europe – Radio Liberty) poudarjajo nepravičnost sodbe. »Teroristična dejanja«, zaradi katerih je Sencov zaprt, le bežno omenijo, a zato hitro preidejo na podobne primere obsodb ter poudarjajo kršenje človekovih pravic z mučenjem in izvršenjem kazni brez mednarodno utemeljenih dokazov (priči, ki sta pričali proti Sencovu sta za Zahod sporni, saj naj bi pred tem že sedem let sedeli za zapahi).
Pro-ruski ruski mediji (npr. Rossiskaja gazeta) pa natančno obdelajo kaznivost Sencovih dejanj, nekateri celo navedejo zakone, po katerih naj bi bil ukrajinski režiser pravično obsojen, sledi pa podroben opis njegovih skrajno desničarsko pogojenih dejanj.
V ruskih medijih je tudi močno poudarjeno Sentsovovo sodelovanje pri poskusu uničenja Leninovega spomenika ter akcijah, ki bi spodbujale odcepitev Krima od Ruske federacije. Kršenje človekovih pravic je omenjeno le v nekaterih medijih, bolj v komentarjih kot pa v novicah samih.
Kljub ostremu nasprotovanju Zahoda pa se zdi, da se bo obetavni filmski režiser z mlado družino težko izognil dolgoletni kehi, saj je sicer kot Ukrajinec, ki živi na Krimu, ki ga Ruska federacija zdaj že več kot leto dni šteje kot del svojega ozemlja, nesamovoljno podredil novim zakonom ter silam moči.
Zadnje objave
Čudovita ljubezenska zgodba
26. 7. 2026 ob 20:00
Vzpon islamske države (3. del): Milenijska teroristična zarota
26. 7. 2026 ob 17:01
Sveta Joahim in Ana – Jezusova stara starša
26. 7. 2026 ob 15:16
Ivankine in Žanove sledi (3/10): Pastirče mlado i milo, kaj si se táko stužilo ...
26. 7. 2026 ob 12:00
O Prešernovi rojstni hiši, žlahtni dediščini pesnikovega humanizma (1. del)
26. 7. 2026 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike
Čudovita ljubezenska zgodba
26. 7. 2026 ob 20:00
Vzpon islamske države (3. del): Milenijska teroristična zarota
26. 7. 2026 ob 17:01
Ivankine in Žanove sledi (3/10): Pastirče mlado i milo, kaj si se táko stužilo ...
26. 7. 2026 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
AVG
02
Večeri v atriju: »Harmonikarski trio«
19:00 - 20:00
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 261: Raje kot otroke sprejemamo migrante
22. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.