Razkrivamo: minister Tone Kajzer kazensko ovadil Tanjo Fajon in njeno nekdanjo podrejeno

Pridobili smo kazensko ovadbo, ki jo je na specializirano državno tožilstvo v imenu ministrstva za zunanje in evropske zadeve vložil minister Tone Kajzer. Po naših informacijah je bila ovadba tožilstvu poslana v petek zvečer. Dejanje sledi napovedim Kajzerja, da je pri postopku poskusa nominacije nekdanje zunanje ministrice za visoko politično funkcijo v podsaharski regiji Sahel prišlo do hudih kršitev slovenske zakonodaje. Kot izhaja iz ovadbe, se zdajšnje vodstvo večinoma opira na mnenje službe vlade za zakonodajo, ki so jo zaprosili za pravno mnenje, ta pa je ugotovila, da nekdanja generalna sekretarka na ministrstvu Barbara Žvokelj (v sosledju dogodkov se je že preselila na novo funkcijo, na mesto veleposlanice na Danskem) ni imela nobenih pristojnosti, da bi mimo vlade uradno nominirala svojo nadrejeno za predstavnico Evropske unije, kjer bi Fajonova mesečno prejemala plačo v višini 20.000 evrov bruto. V času ministrovanja Tanje Fajon je slovenska vlada tej regiji kar za šestkrat povečala namenska sredstva za razvoj in so presegla 1,5 milijona evrov.

Kot izhaja iz ovadbe, sta po mnenju ministrstva kaznivo dejanje storili s tem, ko je Barbara Žvokelj v času, ko je bila generalna sekretarka na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) in neposredno podrejena Tanji Fajon kot takratni ministrici za zunanje in evropske zadeve, 18. maja 2026 preko tajništva posredovala kandidaturo nadrejene, takratne ministrice Tanje Fajon za posebno predstavnico Evropske unije za Sahel, čeprav je vedela, da nima pristojnosti in je postopek imenovanja v neskladju z ustaljeno prakso MZEZ in pravnega reda Republike Slovenije.

Barbara Žvokelj je kandidaturo Tanje Fajon kot generalna sekretarka na ministrstvu tudi podpisala, pri čemer ni imela pooblastil za podajo takšne kandidature. Tone Kajzer zato v imenu ministrstva tožilstvu predlaga, da vpogleda v priložene listine, opravi vsa potrebna preiskovalna dejanja in uvede kazenski pregon zoper osumljenki.

Sosledje dogodkov

Kot smo že pisali, se je vlada najprej seznanila s poročilom MZEZ glede nominacije Tanje Fajon za posebno predstavnico Evropske unije za Sahel. Iz poročila izhaja, da je visoka predstavnica Evropske unije Kaja Kallas 14. maja 2026 prek veleposlanikov v političnem in varnostnem odboru posredovala pismo glede imenovanja posebnih predstavnikov EU, ki vključuje tudi poziv za predložitev kandidatov za Sahel. V njem je bilo navedeno, naj države članice EU predlagajo kandidate. Stalno predstavništvo RS v Bruslju je 15. maja 2026 po elektronski pošti poziv posredovalo MZEZ. 18. maja 2026 je kontaktna točka v PSC preko tajništva kabineta ministrice prejela elektronsko pošto s prošnjo za pomoč pri posredovanju kandidature Tanje Fajon.

Slovenska veleposlanica pri političnem in varnostnem odboru EU Maja Novak Dernovšček je 19. maja 2026 na prošnjo ministrstva prejeto kandidaturo nato posredovala na elektronski naslov Evropske službe za zunanje delovanje, ki je bil naveden v pozivu za kandidature. Posredovana dokumentacija je obsegala tudi motivacijsko pismo kandidatke, njen življenjepis in pismo podpore takratnega predsednika Vlade Republike Slovenije Roberta Goloba.

Vlada Republike Slovenije o kandidaturi ni odločala. Kandidatura Tanje Fajon ni bila uvrščena na sejo vladne komisije za kadrovske in administrativne zadeve niti ni bil z njo seznanjen Odbor Državnega zbora RS za zadeve EU, ki je bil takrat po konstituiranju novega državnega zbora že polno operativen.

Mnenje službe vlade za zakonodajo

V kazenski ovadbi je povzeto mnenje službe vlade za zakonodajo z dne 15. julija 2026, iz katerega izhaja vprašanje, kaj takšno »predlaganje« v konkretnem primeru pomeni, kot tudi, na kateri podlagi je ministrstvo za zunanje in evropske zadeve oziroma v njegovem imenu generalna sekretarka ministrstva črpala pristojnost ali pooblastilo za podajo tovrstne kandidature.

Služba vlade namreč pojasnjuje, da v skladu z Zakonom o Vladi Republike Slovenije državo predstavlja in zastopa vlada, ki v imenu države izvaja tudi ustanoviteljska upravičenja ter kadrovska opravila. Ne nazadnje služba vlade za zakonodajo dodaja, da jim v povezavi s konkretnim primerom niso poznane izjeme po nacionalni ali mednarodni pravni podlagi.

»Iz zgoraj navedenega sledi, da je šlo pri imenovanju v konkretni zadevi, ki ni bilo podano s strani Vlade Republike Slovenije kot zakonite zastopnice države, temveč s strani generalne sekretarke organa v njeni sestavi, neposredno podrejene predlagani osebi, za očitno delovanje mimo oziroma onkraj zakonskih pristojnosti in pooblastil. Ker je šlo pri imenovanju za konstitutivni element kandidacijskega in izbirnega postopka, je posledično vprašljiva veljavnost samega imenovanja,« ministrstvo v kazenski ovadbi očita Tanji Fajon in Bojani Žvokelj.

Služba vlade pojasnjuje, da v skladu z Zakonom o Vladi Republike Slovenije državo predstavlja in zastopa vlada, ki v imenu države izvaja tudi ustanoviteljska upravičenja ter kadrovska opravila. 

Ministrstvo sklepa, da ker je Golobova vlada aprila opravljala le še tekoče posle, je bil to verjetno razlog, da predloga za nominacijo Tanje Fajon Golob ni uvrstil na dnevni red seje vlade. Vprašljiva veljavnost imenovanja se po njihovo tako ne postavlja zaradi tega, ker bi kandidatko predlagal organ brez polnih pooblastil, temveč zato, ker pristojni organ o kandidaturi oz. predlagateljstvu sploh ni odločal. Točno s tem argumentom je očitke o pritiskih slovenske vlade na Kajo Kallas na omrežju X zavrnil že premier Janez Janša, ko je predsednica republike Nataša Pirc Musar spodletelo kandidaturo Fajonove in vlogo slovenske vlade pri tem javno kritizirala.

Od kršenja pravil pravne države do poskusa pridobitve premoženjske koristi

»Iz uradnega poročila Vlade Republike Slovenije jasno izhaja, da Vlada Republike Slovenije kot edini organ, ki v skladu z Zakonom o Vladi Republike Slovenije predstavlja in zastopa Republiko Slovenijo ter v njenem imenu opravlja ustanoviteljska upravičenja in kadrovska opravila, o kandidaturi nikoli ni odločala.

Prav tako kandidatura ni bila obravnavana na Komisiji Vlade Republike Slovenije za kadrovske in administrativne zadeve niti z njo ni bil seznanjen pristojni odbor državnega zbora, čeprav je bil ta v času kandidature že polno operativen,« piše v kazenski ovadbi ministrstva, ki še posebej obremenjujoče vidi dejstvo, da iz uradnega odgovora ministrstva za zunanje in evropske zadeve izhaja, da sama kandidatura sploh ni bila znana kadrovski službi ministrstva niti drugim službam ministrstva.

Vsi postopki in komunikacija v zvezi s kandidaturo so torej potekali neposredno med Tanjo Fajon in Barbaro Žvokelj izključno po elektronski pošti, brez uporabe običajnih diplomatskih poti in brez vključitve diplomatsko-konzularnih predstavništev Republike Slovenije. MZEZ obenem izrecno navaja, da je bil takšen postopek izveden povsem drugače od primerljivih postopkov v preteklosti, s tem pa odstopa od ustaljene institucionalne prakse.

Fajonovi in Žvokljevi očitajo, da sta ministrstvo in vlado prikrajšali za zakonit, transparenten in institucionalno pravilen postopek izbire svojega kandidata. S tem sta kršili temeljne postulate pravne države.

Kot izhaja iz argumentacije kazenske ovadbe, je posebej obremenjujoča tudi vsebina nominacijskega pisma z dne 18. maja 2026, ki ga je podpisala Barbara Žvokelj. Iz tega pisma po mnenju MZEZ nedvoumno izhaja, da ni zgolj posredovala dokumentacije ali tehnično izvršila navodila, temveč je v svojem imenu zapisala: »V čast mi je predlagati vršilko dolžnosti podpredsednice vlade ter ministrico za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije, gospo Tanjo Fajon …«

S tem pa je Žvokljeva sama izvedla formalni akt nominacije kandidatke v imenu Republike Slovenije. Takšna izjava pa da po svoji pravni naravi predstavlja izvršitev akta nominacije in prekoračenje meje svojih uradnih pravic. »Sum dodatno krepi okoliščina, da je bila podpisnica neposredno podrejena osebi, ki jo je sama nominirala,« so jasni na MZEZ.

Iz navedenih okoliščin tako po njihovo izhaja utemeljen sum, da sta Tanja Fajon in Barbara Žvokelj zavestno obšli zakonsko predpisan postopek ter izvedli uradna dejanja, za katera nista imeli ustrezne pravne podlage. Fajonovi in Žvokljevi še očitajo, da sta ministrstvo in vlado prikrajšali za zakonit, transparenten in institucionalno pravilen postopek izbire svojega kandidata. S tem sta kršili temeljne postulate pravne države. Kazenski ovadbi so na ministrstvu priložili svoje notranje poročilo glede sporne nominacije in dva članka s spletnih portalov Nova24TV oz. Siol.

Vprašanje, ali je s kazensko ovadbo seznanjena, z zaprosilom za komentar smo danes naslovili na nekdanjo zunanjo ministrico Tanjo Fajon in preko uradne službe za odnose z javnostmi na MZEZ tudi veleposlanico na Danskem, nekdanjo generalno sekretarko MZEZ Barbaro Žvokelj.

Nekdanja ministrica se na naš klic ni odzvala, v SMS-sporočilu pa je zapisala, da s kazensko ovadbo ni seznanjena in da je ne more komentirati. Na uradni odgovor Barbare Žvokelj še čakamo.

Fajonova vztrajala, da je bila nominacija pravilna

Spomnimo; nominacijo Tanje Fajon je umaknila visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas, s katero je po naših informacijah iz Bruslja nekdanja ministrica v prijateljskih odnosih, a se vlada z njeno nominacijo ni strinjala, kar so Kallasovi dali jasno vedeti, slednja pa je kandidaturo nato preklicala tudi ob pozivih največje politične skupine v evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke.

»Ni se zgodilo prvič, da je zaradi domačih političnih obračunavanj Slovenija izgubila pomemben vpliv in predvsem ugled,« je takrat za STA povedala Fajonova in ob tem vztrajala, da je bila njena nominacija izvedena pravilno. Dejala je, da je o tem na dan primopredaje poslov na zunanjem ministrstvu na začetku junija obvestila tudi svojega naslednika Toneta Kajzerja. Takrat ji je po njenih besedah izrekel aktivno podporo, ko je konec preteklega meseca Kallas obvestila države članice o izbiri, pa da ji je tudi čestital.

Tone Kajzer je to za Planet TV odločno zanikal. Na stran Fajonove se je takrat v zapisu na omrežju X postavila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, z besedami, »da je to morda mala zmaga za neko politično opcijo, je pa hkrati velik poraz za državo«. 

»Odrekanje tovrstne podpore pomeni, da pri podpori slovenskim kandidatkam in kandidatom za funkcije v mednarodnih institucijah bolj kot izkušnje in znanje šteje politična pripadnost,« je še zapisala predsednica in si s tem prislužila ostre kritike desnega političnega pola.

Premier Janez Janša ji je odvrnil: »O kateri vladi govori predsednica? In o katerem pravu? Države članice EU so bile pozvane k predlaganju predstavnika za Sahel v času Golobove vlade, ki Tanje Fajon ni predlagala. Predlagala jo je kar njej podrejena sekretarka. Formalno veljaven predlog sploh ni obstajal, zato do glasovanja sploh ni prišlo.«