Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je 13. februarja izdalo sodbo, ki zna spremeniti pogled Evrope na ukrepe, ki se jih posamezne države poslužujejo pri reševanju migrantske krize. ESČP je v svoji sodbi v zadevi državljana Malija in Slonokoščene obale proti Španiji razsodilo, da ukrepi, ki jih je Španija izvajala v zvezi s povečanim številom migrantov na meji, niso v neskladju z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in njenimi protokoli.
Španija je skupino migrantov, ki so poizkušali nezakonito vstopiti na območje španske enklave Melila na meji z Marokom, izgnala, brez da bi jih pred tem individualno obravnavala. S tem pa ni kršila 4. člena 4. protokola h Konvenciji.
Odločitev ESČP pod vprašaj postavlja tudi nedavno razsodbo slovenskega ustavnega sodišča, ki je zavračanje brez individualne obravnave z 8:1 tudi v izrednih razmerah označilo za nedopustno. Kot “bolj politično kot pravno resnicoljubno” je v odklonilnem ločenem mnenju odločitev kolegov takrat označil ddr. Klemen Jaklič. In zdaj se kaže, da je imel prav.
V Melilo sta pritožnika želela vstopiti 13. avgusta 2014 tako, da sta poizkušala preplezati ograjo na meji. Pri tem pa sta, po mnenju Sodišča, izkoristila prednost velike skupine migrantov, ki je sočasno in s pomočjo sile poizkušala vstopiti v Melilo. Tam je skupino migrantov prestregla španska Guardia Civil in jih brez posebnega obravnavanja pospremila nazaj na maroško ozemlje. Sodišče je odločilo, da je tak izgon ni kršil pravice, ki izhaja iz 4. protokola h Konvenciji in prepoveduje skupinski izgon tujcev iz države.
ESČP: Če migranti na območje vstopijo nezakonito, sami nosijo posledice takih ravnanj
Sodišče je o zadevi najprej odločalo v manjšem senatu, ki je zaznalo kršitev 4. protokola h Konvenciji, kasneje pa je na zahtevo Španije o zadevi odločal še veliki senat sedemnajstih sodnikov, med njimi tudi slovenski sodnik Marko Bošnjak. Senat je svojo odločitev utemeljil na dejstvu, da sta migranta sama izbrala nezakonito možnost za vstop na špansko ozemlje, čeprav bi lahko to storila na zakonit, za to predviden način.
Španija je imela na območju Melile vzpostavljene štiri točke, kjer so lahko tujci zakonito vstopili na špansko ozemlje in tudi zaprosili za azil. Take prošnje je Španija tudi vsebinsko in individualno obravnavala. Sodišče je ocenilo, da je taka ureditev ustrezna, da se posamezniki ne poslužujejo nezakonitih možnosti vstopa na ozemlje druge države.
Čeprav sta pritožnika navajala, da pred izgonom nista imela možnosti individualne obravnave, Sodišče v tem ni videlo kršitve 4. protokola h Konvenciji, ker je bilo takšno ravnanje Španije posledica lastnih ravnanj pritožnikov, ki sta zavestno izbrala nezakonit način za vstop na ozemlje Melile, poleg tega pa sta za nezakonit vstop izrabila moč večje skupine in silo.
(Ne)ustavnost Zakona o tujcih?
Ustavno sodišče Republike Slovenije se je že opredeljevalo do slovenske zakonske ureditve, ki je določala, da lahko policija vstop v državo onemogoči večjemu številu ljudi, tudi brez individualne obravnave. V odločitvi iz oktobra 2019 so sodniki razveljavili 10.a in 10.b člen Zakona o tujcih. Že takrat pa je ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič v odklonilnem ločenem mnenju zapisal, da Ustavno sodišče zakona ni presojalo pravilno, saj je materijo zakona razumelo kot določbo, ki velja za običajne razmere, čeprav je iz okoliščin jasno razvidno, da gre za ureditev, ki je upoštevana v izrednih razmerah.
Predvčerajšnja odločitev ESČP: ko množica ilegalno prestopi Schengensko mejo, nima pravice do individualne obravnave. Skladno s Konvencijo je država upravičena takšne osebe vrniti brez individualnega postopka. https://t.co/kdOWHtpy99 Sodba: https://t.co/99Yvf6ygmU
— Klemen Jaklic (@kjaklic) February 15, 2020
Sodba ESČP pa spreminja pogled na (ne)ustavnost zakonske ureditve, ki jo je razveljavilo Ustavno sodišče. Ureditev bi glede na odločitev ESČP lahko bila skladna s Konvencijo in tudi Ustavo Republike Slovenije. Pod pogojem seveda, da Slovenija tujcem na svojih mejah omogoča dejanske možnosti za zakonit vstop v državo in vložitev prošnje za azil.
ESČP je s svojo odločitvijo presenetilo, prav tako pa je postavilo nova merila za reševanje migrantskih vprašanj s katerimi se sooča Evropa. Še vedno pa so lobiji, ki si želijo odprte Evrope, močni. V prid temu govori že dejstvo, da sta pritožnika sploh peljala postopek pred ESČP, ki ni preprost in poceni. Nezanemarljivo je tudi število mednarodnih organizacij, ki so sodelovale v postopku in so se postavile na stran migrantov. Kljub temu je ESČP ostalo realno in državam pogodbenicam Konvencije v svoji sodbi ne nalaga nemogočih obveznosti v zvezi z azilno politiko.
Prav zato odločitev ESČP zagotovo ne bo ostala spregledana v evropskih državah, ki se soočajo z večjimi skupinami nezakonitih migrantov. Gre še za enega v vrsti signalov, s katerimi se poizkuša zajeziti dotok nezakonitih migrantov, ki je za države jasen: če obstaja učinkovita možnost za zakonit vstop in vložitev prošnje za azil, lahko vsi, ki v državo poizkušajo vstopiti nezakonito, nosijo posledice svojih ravnanj. Tudi v skupinskem izgonu iz države brez individualne obravnave.
Prav tako pa je sodba ESČP zelena luč za slovensko politiko, ki bi lahko z enakimi argumenti poizkusila s sprejetjem zakonodaje, ki bi v izrednih razmerah omogočala zavračanje nezakonitih migrantov brez predhodne individualne obravnave.
Ko gre za migrantska vprašnja, naša ljudska oblast v odhajanju še lastne ustave ne spoštuje, kako naj potem kupi jasno sodbo ESČP.
Res je.
Da so lahko nasilni migranti pripeljali svoj primer do Evropskega sodišča, jim je vsekakor moral nekdo pomagati. Dobro organizirani TIHOTAPCI, ki si včasih nadenejo ime Humanitarci, ali pa Mirovni inštitut, s temi MNOŽIČNIMI migracijami veliko zaslužujo. In od vsojeha “velikega hleba”, pač odlomijo drobtinico, za reševanje primerov na višji instanci.
Dobro je, da vsaj “Evropsko sodišče za človekove pravice” zastopa JASNO, kaj je pravica posameznika. Naš nekdanji sodnik na tem sodišču, spoštovani M. Župančič, je že pojasnjeval, da MIGRIRATI ni nobena človekova pravica.
Zakaj pa si sploh Evropejci uredimo POTNE liste, če hočemo potovati izven Evrope. Pa tudi za vstop v drugo državo, moramo pokazati OSEBNO ISKAZNICO, drugače ne pridemo niti na Hrvaško.
Nekateri sodniki pa podležejo LEVIČARSKIM “Floskulam”, da moramo sprejeti vsakogar, ki udira na naše ozemlje. Tudi Italijanski tožilci obtožujejo svojega obrambnega ministra Salvinija, ki ni sprejel ladje z migranti. S to razsodbo ima Salvini vse pogoje, da se obrne na Evropsko sodišče, ki je nevtralno. Kajti v Italiji je tudi zavladala LEVICA, tako kot pri nas. Značilno za levico pa je, da ne spoštuje svojih ZAKONOV. To so pokazali v večini tudi naši ustavni sodniki. Čestitke gospodu Jakliču, ki si upa napisati LOČENO mnenje.
Predlagam zakon, da kdor koli pripelje migranta v državo naj si ga pelje k sebi domov…po enem letu napiše poročilo da se je sposoben asimilirati in nato še kakšno leto preživi pri njem…
Bravo
To je spet resna klofuta za slovensko ustavno sodišče, ki s takšnimi ravnanji krši slovensko ustavo.
Mednarodno veljavna sodba Evropskega sodišča za človekove pravice s 13. februarja 2020, ki postavlja na laž ter pravno dejansko razveljavlja večinsko sprejeto presojo in izraženo prepričanje našega Ustavnega sodišča RS, levičarskega političnega in medijskega zaledja ter levičarskih nevladnih humanitarnih organizacij, pravzaprav govori o tem, da tisti, ki ne spoštuje, ne izvršuje in ki celo zavestno in nasilno krši veljavno ustavno ureditev in zakonodajo države, v katero skuša nezakonito in/ali celo nasilno vdreti, ne more pričakovati zakonske zaščite niti po veljavnih mednarodnih konvencijah niti po veljavni ustavno-pravni ureditvi države, v katero je skušal – nezakonito in nasilno – vstopiti oz. vdreti.
Najnovejša mednarodno pravno veljavna sodba ESČP utegne postati v izrednih razmerah nesorazmerno množičnih in skupinsko nasilnih nezakonitih poskusov migrantskih vdorov preko meje samostojne in suverene RS ključna opora naši obmejni policiji in oporni vojski pri bolj učinkoviti obrambi suverenosti in nedotakljivosti ozemlja RS, pri bolj doslednem varstvu življenj in lastnine prebivalstva na ogroženih obmejnih območjih RS ter pri učinkovitejšem in doslednejšem zagotavljanju splošne varnosti, reda in miru za državljane RS in legalizirane tujce na celotnem ozemlju RS.
“Pod pogojem seveda, da Slovenija tujcem na svojih mejah omogoča dejanske možnosti za zakonit vstop v državo in vložitev prošnje za azil.”
Kaj res? Ali smo ukinili mejne prehode, pa tega nisem opazil? Če jih nismo, imajo tujci dejanske možnosti zakonitega vstopa v državo. Seveda ob izpolnjevanju določenih pogojev, kot so veljavni dokumenti itn.
Ni pa treba tujcem omogočiti vložitve prošnje za azil, dokler v nobeni od sosednjih držav ni vojne!
Dobro ste povedali. Begunce so od vedno sprejemali takoj v zaledju vojne. Nikoli jih niso vprašali, kam bi radi potovali. Naši Mirovni inštituti, pa delujejo, kot POTOVALNE agencije, ki vozijo MIGRANTE na brezplačno bivanje po raznih državah. Zakaj to delajo. Zato, ker jim migranti plačujejo za prevoz.
Kdaj bodo začeli LOVITI TIHOTAPCE?
MIGRACIJA ni človekjova pravica, je povedalo EU sodišče.
TIHOTAPITI ljudi, pa je bilo in je še vedno, kaznivo dejanje !