Na odboru za kulturo so se levi aktivisti trepljali po ramenih o uspešni "depolitizaciji" ob poročilu o stanju pravne države na področju medijev

Na odboru za kulturo DZ so danes razpravljali o poročilu Evropske komisije o stanju pravne države pri nas na področju medijev, novinarstva in demokracije, ki je bilo sicer objavljeno že julija.  

Razprave so se udeležili tako predstavniki leve civilne družbe kot tudi sedaj že nekdanji vodilni na RTV Slovenija. Svoj pogled je na seji predstavil tudi nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič.

Nevladniki si želijo, da država uredi sankcioniranje sovražnega govora

Poročilo o stanju pravne države je Evropska komisija izdala julija letos. Komisijo je med drugim sestavljala tudi podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova, ki se je lahko spomnimo po svojih kritikah prejšnje vlade. Slovenija je po tem poročilu dosegla napredek na področju svobode medijev (med drugim tudi zaradi »depolitizacije« RTV) in pravosodnega sistema, čeprav so izpostavili tudi področja, kjer so potrebne izboljšave, na primer na področju neodvisnosti sodnikov in protikorupcijske strategije.

Danes pa so na Odboru za kulturo razpravljali o delu poročila, ki se nanaša na medije, novinarstvo in demokracijo. Predstavnik države, državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan je na seji povedal, da je splošna ocena medijskega pluralizma in svobode medijev za leto 2023 v primerjavi s časom prejšnje vlade pozitivna, a da ostajajo nekateri izzivi še nerešeni. Tako naj bi bile konkretne rešitve glede novega zakona o medijih v javni razpravi do konca leta. Prav tako naj bi bil v javni razpravi tudi predlog spremembe zakona, ki bo bolj jasno definiral način financiranja oziroma razmejitev javne službe in tržne dejavnosti STA.  

Pri razpravi so sodelovali tudi predstavniki leve civilne družbe, med drugim Barbara Rajgelj iz Pravne mreže za varstvo demokracije. Vlado je pozvala, naj stori več na področju sprememb medijske zakonodaje, saj so dnevno izpostavljeni nedelovanju inšpektorata. Zakonodaja bi morala storiti še veliko več na področju sovražnega govora, je povedala Rajgljeva.

Podobno sta povedala tudi Marko Milosavljević iz Fakultete za družbene vede in Sandra Bašić Hrvatin iz primorske Fakultete za humanistične vede, ki menita, da imamo neučinkovit inšpektorat za medije ter pasivno agencijo za varstvo konkurence. Pravne praznine so, podobno kot je povedala Rajgljeva, na področju sovražnega govora, pa tudi komentarjev, koncentriranega lastništva in spletnega oglaševanja.

Direktor STA Igor Kadunc je povedal, da je kritičen do predvidenega zneska za sofinanciranje STA za letošnje leto. Ta je predviden v višini 2,3 milijona evrov, kar pa je le 15 odstotkov več kot leta 2015. Vlado je tako pozval, naj zviša sredstva za STA. Zavzel se je tudi za spremembe zakona o STA, ki bodo sledile usmeritvam Evropske komisije, da je STA, ker zagotavlja storitve splošnega gospodarskega pomena, upravičena do sredstev.

Gregorčič: Evropska komisija je podlegla interesom civilnodružbenih skupin

Bolj kritično do sprememb zakona o RTV pa so nastopili nekdanji vodilni v tem zavodu. Nekdanji generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough je poudaril, da člani novega sveta, ki se je vzpostavil s temi spremembami, enotno glasujejo za sklepe, ki so v nasprotju z zakonom, hkrati pa ne sledijo nekaterim zakonsko določenim nalogam. Pri tem se na zaposlene vrši tudi pritisk.

Nekdanji direktor Televizije Slovenija Uroš Urbanija je na seji izpostavil nastalo enoumje zaradi sprememb zakona o RTV ter opozoril na sporno razrešitev tako njega samega kot tudi Grah Whatmougha. Urbanija in Grah Whatmough sta prepričana, da bosta na sodišču dokazala nepravilnosti pri svojih razrešitvah.

Svoj pogled na zadevo je predstavil tudi nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič. Slednji je kritičen do Evropske komisije, ki je s tem poročilom izrazito sledila izključno enemu političnemu nazoru in se pustila zapeljati posameznim interesnim skupinam, ki v Sloveniji trenutno predstavljajo oblast.

Gregorčič meni, da so civilnodružbene interesne skupine pripravile zakonodajo, s pomočjo katere je potem zakonodajalec brez vsakršnega pravnega varstva prekinil mandate upravljanja in nadzora javne radiotelevizije. S tem je nedopustno in v nasprotju s pravom EU, Sveta Evrope in primerjalnega ustavnega prava ter v nasprotju z ustaljeno sodno prakso slovenskega ustavnega sodišča, po zgledu Poljske in Madžarske, izvedel politično kadrovsko čistko zato, da je lahko civilna družba prek »svojega« zakona prevzela nadzor na RTV Slovenija.

Kot je še povedal Gregorčič, je Evropski komisiji predal svoje poglede, a nobeden izmed njih v poročilu ni bil vključen. Evropsko sodišče za človekove pravice je v primeru Poljske in Madžarske odločilo, da predčasno prenehanje mandatov neodvisnih institucij posega v samostojnost in neodvisnost nosilcev mandatov ter s tem krši načela pravne države, v primeru medijev pa še v njihovo neodvisnost in svobodo. V tej zadevi pa se to ni zgodilo.

Gregorčič je poslal tudi pritožbo zaradi kršitve prava EU, a ga Evropska komisija v potrebnih petnajstih delovnih dneh ni obvestila, da jo je prejela. To se po treh mesecih in pol še vedno ni zgodilo. Gregorčič je dodal še, da ve za nekatere druge primere, pri katerih je do obvestila prišlo.

Povedal je še, da meni, da Evropska komisija ne opravlja svoje nadnacionalne vloge, ki ji pripada. Namesto tega, zaradi izrazito ideološko motiviranih uradnikov, podlega interesom civilnodružbenih in političnih skupin, ki imajo trenutno v Slovenji oblast, je kritičen Gregorčič. Da je to izjemno slabo za vladavino prava in uresničevanje vrednot Evropske unije, ki so zapisane v 2. členu Pogodbe o Evropski uniji, verjetno ni potrebno posebej poudarjati, je zaključil.

Odboru za kulturo @Drzavnizbor sem predstavil svoj pogled na #RuleOfLaw 🇸🇮 poročilo @EU_Commission 🇪🇺.
➡️ Nekatera ključna dejstva, na katera sem delovno skupino EK opozoril, v poročilu manjkajo.
➡️ EK svojega dela očitno ni opravila dovolj dobro.

Moje celotno stališče👇 1/2 pic.twitter.com/kQp8Qocb7f

— Peter Gregorčič (@PeterGregorcic) September 15, 2023