Obisk delegacije iz Evropskega parlamenta na razočaranje levice kot kaže ne bo postal nova Patria

Obisk evro parlamentarne delegacije pod vodstvom Sophie n't Veld je za nami. Pričakovanja so bila velika, parlamentarna opozicija je upala na rojstvo nove afere Patria ter njihovo veliko zmago, na koncu pa jim je namesto znanega 'veni, vidi, vici' oz. prišel, videl, zmagal, ostal le nekakšen 'veni, vidi, relinqui' ali prišel, videl, odšel.

Namesto uničujoče sodbe Sophie n't Veld smo dobili pomirjujočo sodbo belgijske evroposlanke Assite Kanko; in če bi se premier Janez Janša lahko držal bolj stran od Twitterja, potem bi slovenska levica ostala popolnoma sama in bosa. Prav nič ne čudi, da je Tanja Fajon zanjo neuspeli obisk delegacije hitro preusmerila na objavo SD-jevega predvolilnega programa …

Pravzaprav je vse upanje na kakršenkoli notranjepolitični moment, ki bi ga trenutna opozicija lahko potegnila iz obiska delegacije, ''ubila'' že predsedujoča Sophie n't Veld sama, ko je jasno ugotovila, da ''javne institucije na splošno dobro delujejo". Mediji ter opozicija so se bili nato prisiljeni osredotočiti na drugi del njene ugotovitve, da je ''delegacija priča vzdušju sovraštva, nezaupanja in globoke razdeljenosti v državi, ki razkraja zaupanje v različne javne organe".


A kaj, ko se z medijskim izpostavljanjem tega drugega dela sporočila evroposlanke slovenska opozicija pred javnostjo pravzaprav posipa s pepelom ter posredno priznava, da je razkol in sovraštvo v zadnjih 2 letih neutrudno spodbujala prav sama.



Slovenska levica se je namreč ob obisku delegacije uštela na več ravneh:

Kljub številnim bolj ali manj upravičenim kritikam na račun Evropskega parlamenta, ta še vedno deluje kot pluralno zastopniško telo. Parlamentarne komisije v Bruslju tako delujejo po načelu vključitve predstavnikov vseh političnih skupin, in ne po načelu slovenskega izključevanja vsega, kar ni levo. Če je slovenska levica mislila, da bo ''njihova'' ''Zofka'' prišla brat levite Janezu Janši ter tako zaostrila slovensko notranjepolitično tekmo, se je očitno zmotila.

Če je slovenska levica mislila, da bo ''njihova'' ''Zofka'' prišla brat levite Janezu Janši ter tako zaostrila slovensko notranjepolitično tekmo, se je očitno zmotila.

Delegacija Evropskega parlamenta je pri izbiri sogovornikov povsem avtonomna. To je botrovalo temu, da je pogovor s civilno družbo in mediji vključeval izbor tudi v Sloveniji spregledanih sogovornikov, kar pomeni, da o medijski krajini niso mogli modrovati le eni in isti vnaprej izbrani privilegiranci. Evropa kljub vsemu zaenkrat še ni Slovenija, predvsem pa zahodnoevropska tradicija medijev ne ločuje na prvo- ter drugorazredne.

In navsezadnje delegacija evropskega parlamenta ni enako Sophie n't Veld. Na Evropskem nivoju politične povezave namreč delujejo pogosto na način, ki ga slovenska levica, ki ne vidi preko evropskih soban progresivizma, ne razume. Do svojih slovenskih 5 minut slave je namreč prišla temnopolta belgijska evroposlanka, rojena v Burkini Faso, članica belgijskega Novega flamskega zavezništva, stranke ki spada v evro-skupino Konservativcev in reformistov (ECR), Assita Kanko.

Evroposlanka Kanko je z enim samim tvitom malodane nevede sesula v prah večmesečni politični trud slovenske levice, ko je zapisala: ''Odrasla sem v diktaturi v Afriki. Kolegom v Parlamentu in Komisiji lahko zatrdim, da Slovenija ne postaja nikakršna diktatura. Za svobodo medijev pa se moramo boriti vedno in povsod, ne le v Sloveniji. Slovenskemu političnemu razredu pa priporočam Twitter počitnice.''

Premier Janša levici (spet) dal možnost, da zamaskira razočaranje nad "rezultati" obiska

Ravno zaključni stavek poslanke Assite Kanko, ki poziva k umiritvi razmer, kar je blizu zaskrbljenosti, ki jo je izrazila predsedujoča Sophie n't Veld, ko je opozarjala na zaskrbljujočo raven polarizacije, pa kaže na praktično edino napako, ki jo je vladna stran naredila, in s katero opoziciji kljub zanjo neugodnemu izplenu obiska daje možnost, da politično vodo vendarle spelje na svoj mlin.

Predsednik vlade Janez Janša je z netaktnim Twitter obtoževanjem slovenski levici dal tisto majhno okno priložnosti, ki je potrebno, da v slovenski medijski krajini iz obiska na koncu potegne mnogo več kot bi lahko sicer. Takisto velja tudi za ministra za kulturo, ki je prav tako zavrnil srečanje z izgovorom, da zaradi nezmožnosti snemanja sestanka ne more sprejeti. Ravno zato lahko kljub nič kaj šokantnim rezultatom pričakujemo, da bo slovenska levica želela kovati železo obiska n't Veldove, dokler bo to še količkaj vroče.

Trenutno je še prezgodaj, da bi lahko realno ocenili končne rezultate obiska delegacije evro parlamentarcev v Sloveniji. Navsezadnje moramo na končno poročilo še počakati. Povsem verjetno je tudi, da bo trenutna opozicija vsakršno kritiko Evropskega parlamenta, ki jo lahko pričakujemo npr. na temo Slovenske tiskovne agencije, pograbila kot vroče žemljice.

A Tanja Fajon je v objavi SD-jevega predvolilnega ''špeha'' oz. manifesta že nakazala spremembo strategije stran od izvoza slovenskih zdrah v Bruselj ter bližje k nerealnim, a sladkim obljubam o dvigu minimalne plače na 800 evrov neto ter minimalne pokojnine na 700 evrov neto. Bruseljski angažma tako lahko v prihodnjih mesecih kvečjemu pričakujemo s strani ostalih slovenskih levo-liberalnih članic KUL-a, kar je mogoče že razvidno iz pobude Stranke Alenke Bratušek, da se iz evropskega združenja liberalcev ALDE izključi njim konkurenčno stranko SMC.

V tem trenutku se zdi, da se Sophie n't Veld  v slovensko notranjepolitično vrenje noče vpletati ter da preveč zagretim slovenskim poslancem iz evropske levice sporoča, da naj nove afere Patria ne pričakujejo.

Bruselj po obisku slovenski levici ne ponuja veliko upanja

Obisk delegacije evropskega parlamenta v Sloveniji bo nazadnje morda predramil tudi slovensko desnico, na kar je v komentarjih nakazala članica komisije Romana Tomc, ki je izrazila prepričanje, da ''so člani delegacije izvedeli veliko, vendar da kljub temu niso dobili povsem celovite slike". V prihodnjih mesecih tekom priprave poročila in odzivov nanj tako lahko pričakujemo večji angažma slovenskih konservativnih evroposlancev v Bruslju ter široko predstavljanje situacije zainteresiranim, kar bi bila nedvomno dobrodošla sprememba pogosto preveč anemičnemu in pasivnemu delovanju slovenskih evro parlamentarcev iz vrst pomladnikov.

Sophie n't Veld nedvomno ni rekla zadnje besede, a v tem trenutku se zdi, da se v slovensko notranjepolitično vrenje noče vpletati ter da preveč zagretim slovenskim poslancem iz evropske levice sporoča, da naj nove afere Patria ne pričakujejo. Številni tako že slutijo, da bo volitve potrebno zmagati s pravim in konkretnim programom, in ne z Bruseljskim udarom od zunaj.

To pa je nazadnje še najpomembnejše sporočilo obiska delegacije: volilne zmage se ne da kupiti z obiskom iz Bruslja, za volilno zmago se je potrebno potruditi ter si jo priboriti.