Obdana z "osjo zla" se Japonska oborožuje in bo kmalu tretja največja vojaška potrošnica na svetu

Foto: Profimedia.si

Japonska je konec lanskega leta razkrila največjo vojaško krepitev po drugi svetovni vojni s podvojitvijo obrambnih izdatkov.  

Japonska trenutno v okviru svoje izključno v obrambo usmerjene politike za vojsko porabi en odstotek bruto domačega proizvoda. Kljub temu to predstavlja sedmi največji vojaški proračun na svetu. Podobno je Globalni indeks ognjene moči Japonsko uvrstil na peto mesto po svetovni vojaški moči. 

Zaradi obsežnega petletnega načrta, ki si ga v pacifistični Japonski nekoč ni bilo mogoče zamisliti, bo država na podlagi trenutnih projekcij postala tretja največja vojaška potrošnica na svetu, za ZDA in Kitajsko. 

Premier Fumio Kišida, ki je Japonsko in njene ljudi opisal kot "na prelomnici v zgodovini", je dejal, da je povečanje »odgovor na različne varnostne izzive«, s katerimi se soočajo.

Njegovo vlado skrbi, da je Rusija z invazijo Ukrajine postavila precedens, ki bo Kitajsko spodbudil k napadu na Tajvan, ogrozil bližnje japonske otoke, prekinil dobavo naprednih polprevodnikov in potencialno zadušil morske poti, ki oskrbujejo otok z bližnjevzhodno nafto. 

"Ruska invazija na Ukrajino je resna kršitev zakonov, ki prepovedujejo uporabo sile, in je zamajala temelje mednarodnega reda," je po poročanju Reutersa zapisano v nacionalnem varnostnem strateškem dokumentu. "Strateški izziv, ki ga predstavlja Kitajska, je največji, s katerim se je Japonska kdaj soočila," dodaja in opozarja, da Peking ni izključil uporabe sile, da bi spravil Tajvan pod svoj nadzor. 

Obdani s sodobno "osjo zla"

Ločen dokument nacionalne varnostne strategije, usmerjen proti Kitajski, Rusiji in Severni Koreji, obljublja tesno sodelovanje z Združenimi državami in drugimi podobno mislečimi državami za odvračanje groženj ustaljenemu mednarodnemu redu. Prav omenjene države, ki bi jih mnogi na Zahodu opisali kot sodobno "os zla", so (poleg Južne Koreje) največje Japonske sosede.

Japonska se danes sooča z resnimi varnostnimi izzivi. Kitajska hitro krepi svojo vojaško moč, vključno s širitvijo svojega jedrskega arzenala ter raketnih in pomorskih zmogljivosti. Japonska je še posebej zaskrbljena zaradi vse pogostejših kitajskih vdorov v sosednje vode in zračni prostor spornih otokov Senkaku/Diaoyu ter krepitve vojaške dejavnosti v Vzhodnokitajskem morju.   

Ključni dejavnik je tudi jedrski in raketni razvoj Severne Koreje.

Severna Koreja, ki razvija in preizkuša nove modele raket ter vztrajno širi svoj jedrski arzenal, je zdaj v položaju, da lahko napade cilje na Japonskem, vključno z ameriškimi oporišči na Okinavi.

Japonska razvija in spodbuja vojaške vezi s številnimi državami v Indo-pacifiški regiji in zunaj nje. Okrepila je varnostno sodelovanje z Avstralijo in Indijo, z dialogom na visoki ravni, skupnimi vojaškimi vajami, izmenjavo obveščevalnih podatkov in vzajemnim dostopom do vojaških objektov drugih držav. Decembra 2022 je Japonska napovedala skupni program z Italijo in Združenim kraljestvom za razvoj novega bojnega letala in 11. januarja letos z Združenim kraljestvom podpisala sporazum o vzajemnem dostopu (sporazum, ki vzpostavlja postopke za dejavnosti sodelovanja, ki jih izvajajo obrambne sile ene države med obiskom druge države, in opredeljuje status gostujočih sil). Leto prej je podpisala podoben sporazum z Avstralijo.

Povojni pacifizem 

Pacifizem je na Japonskem prevladujoča sila, ki je prodrla v družbeno tkivo naroda in narekuje tako domačo kot zunanjo politiko. Vojaška preteklost države kot agresorja – ki je izvajal grozodejstva in napadal sosede po vsej regiji – in kot žrtve – ki so jo zavezniške sile bombardirale v skladu s svojo politiko požgane zemlje, kar je doseglo vrhunec z dvema jedrskima bombardiranjema – je javnost potopila v globoko občutek obžalovanja in obotavljivosti glede vseh tem, povezanih z vojsko.  

Pacifizem, zakoreninjen v teh izkušnjah, je utelešen v 9. členu japonske ustave, ki pravi, da se “Japonci za vedno odrečejo vojni”, in obljublja, da “kopenske, pomorske in zračne sile ter drugi vojaški potenciali ne bodo nikoli vzdrževani”. 

Ustava je bila napisana leta 1947 po predaji cesarske Japonske in vzpostavitvi države kot demokracije v pristojnosti zmagovitih zaveznikov. Čeprav je vojska – imenovana samoobrambne sile – velika, z 250.000 pripadniki, od leta 1945 ni sodelovala v napadalnih akcijah. Prav tako Japonska ne izvaža orožja, čeprav je pred kratkim Ukrajini dobavila predmete, kot so detektorji min. 

Naročniška vsebina

Vendar pa je predstava, da je bila Japonska ves ta čas pacifistična država, v veliki meri tudi mitologija, saj je država začela oblikovati okvir za svojo vojsko že v najzgodnejši fazi povojnega pacifizma. Manj kot pet let po tem, ko je Japonska sprejela svojo pacifistično ustavo, so Združene države od japonske vlade zahtevale ponovno militarizacijo, da bi nadomestila ameriške sile, ki so bile poslane v boj v korejski vojni. 

Japonska javnost, ki je globoko občutljiva na ustvarjanje precedensa za oživitev militarizma, je izjemno nenaklonjena napotitvi vojakov v tujino, tudi v miroljubne namene. Odnos javnosti se je do neke mere omilil po kritikah po zalivski vojni leta 1991, da je bila japonska ponudba finančne podpore zavezniškim silam “premajhna in prepozna”. Še danes, kadar so samoobrambne sile poslane na mirovne misije, obstajajo zelo toge zahteve glede okoliščin, v katerih lahko uporabijo silo, tudi v obrambne namene. 

Naročniška vsebina

Sprememba dolgoletne politike 

Šele leta 2014 je Japonska "ponovno interpretirala" 9. člen svoje ustave, ki je prepovedoval vojno v kakršnih koli okoliščinah, da bi svoji vojski omogočila pomoč pri obrambi zaveznikov. Nov pristop, ki se je začel uveljavljati pred nekaj leti, ko je bil premier Šinzo Abe, je motivirala postopno zaznana potreba po odvračanju (in po potrebi tudi nasprotovanju) vedno bolj odločne Kitajske in Severne Koreje. Spremembe so dobile pospešek in se utrdile pod njegovim naslednikom Fumiom Kišido, ki je položaj prevzel oktobra 2021, medtem ko je Vladimir Putin mobiliziral vojake za svojo invazijo. 

Kišidi je novo politiko uspelo prodati japonski javnosti deloma zato, ker velja za manj militarističnega od Abeja. Kljub temu, da se država zanaša na ameriško jedrsko odvračanje, strategija še vedno odločno nasprotuje izgradnji japonskega jedrskega arzenala – stroga prepoved, ki temelji na zgodovini Japonske kot edine države, ki so jo prizadele jedrske bombe. 

Naročniška vsebina

Kljub spremembi politike japonska javnost še vedno ni naklonjena vojaškemu posredovanju. Glede na anketo, objavljeno v enem največjih japonskih časopisov, je več kot 80 odstotkov prebivalstva odgovorilo, da se Japonska ne bi smela vojaško zapletati s Kitajsko glede obrambe Tajvana, v nasprotju s samo 11 odstotki tistih, ki so podprli takšno prizadevanje v sodelovanju z ameriško vojsko. 27 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da Japonska po takšnem scenariju sploh ne bi smela sodelovati z ZDA. 

Izzivi na poti 

Izvajanje nove politike bo pomenilo obravnavo nekaterih težkih vprašanj, za Stockholmski mednarodni inštitut za raziskave miru piše dr. Jingdong Yuan. Eno so viri. Financiranje novih načrtov porabe bo velik izziv in bo potrebovalo stalno domačo podporo, zlasti če bo zahtevalo zvišanje davkov in zmanjšanje porabe. 

Drugo vprašanje se nanaša na to, ali in kako nova vojaška drža dela Japonsko bolj varno, namesto da bi jo bolj ogrožala. Kljub vztrajanju Tokia, da so njihovi nameni popolnoma miroljubni, lahko njihove sosede njihovo največjo vojaško kopičenje po drugi svetovni vojni vidijo kot grožnjo. Peking je že izrazil svoje nezadovoljstvo z novim pristopom, pri čemer se je osredotočil predvsem na karakterizacijo Kitajske kot "strateškega izziva brez primere". Severna Koreja in Rusija pa sta Japonsko obtožili, da s svojo novo politiko povečuje varnostna tveganja v regiji. 

Nazadnje, nova japonska vojaška strategija in širša strategija nacionalne varnosti bosta morali obravnavati tudi zapletenost obravnave povezave med varnostjo in gospodarstvom. Kitajska je največja trgovinska partnerica Japonske in trgovina med obema raste. To pomaga pojasniti, zakaj Japonska ni podpirala obsežnih ukrepov administracije Joa Bidna za nadzor izvoza polprevodnikov. Medtem ko se je japonsko-ameriško varnostno sodelovanje v zadnjih letih močno okrepilo, je napredek v gospodarskih odnosih med državama počasnejši.    

V preteklem letu se je geopolitična dinamika spremenila tako v vzhodni Aziji kot v vzhodni Evropi, obe spremembi pa vplivata druga na drugo. Toda prezgodaj je, da bi to, kar se dogaja, imenovali globalna nova hladna vojna, še manj pa uvod v tretjo svetovno vojno. Ni še jasno, ali bo sprejetje odločnejše vojaške drže v Tokiu odvrnilo Peking in Pjongjang – ali pa sprožilo spiralo protiukrepov.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike