Novinarji o ozadjih primerov "Thompson", "Dežman" in Janševih pritiskih na Reporter

Medijska svoboda v Sloveniji pada in je celo na nižji ravni kot leta 1989, je skorajda konsenz med uglednimi novinarji, udeleženci ponedeljkove okrogle mize v državnem svetu o omejevanju medijske svobode in pritiskih.

S pritiski, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, in njihovimi ozadji, so odkrito spregovorili nekdanji urednik Dela Peter Jančič, televizijca Jože Možina in Igor Pirkovič ter novinar tednika Reporter Nenad Glücks.

Okroglo mizo je moderiral zgodovinar in publicist, nekdanji predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) ter tudi komentator Domovine, Tino Mamić. Povabili so tudi predsednico Društva novinarjev Slovenije Petro Lesjak Tušek, a je zadnji trenutek udeležbo odpovedala.  

Uvodno besedo sta v hramu demokracije imela gostitelj, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, in predsednik ZNP, dr. Matevž Tomšič.

Slednji je poudaril, da je stanje v slovenskem medijskem prostoru skoraj 30 let po prehodu v demokracijo zelo problematično in da so razne lestvice glede medijske svobode (ki Slovenijo uvrščajo krog 35. mesta na svetu) glede na realno stanje pretirano ugodne. "Tudi pritiskov na slovenske novinarje zadnje čase ni manj, temveč kvečjemu več," poudarja Tomšič.

Pritiski so sicer različnih vrst. Eni so individualni pritiski konkretnih ljudi na konkretne novinarje in medije. Še bolj problematični pa se Tomšiču zdijo sistemski pritiski. Denimo težnje po omejevanju medijske svobode in svobode izražanja v imenu boja proti sovražnemu govoru, v imenu zviševanja kulture dialoga. Kot pravi Tomšič, gre za visoko leteče krilatice, ki bolj ali manj služijo temu, da bi nek govor/informacije, ki so za nekoga neprijetne, izločile iz javnega prostora, češ da širijo sovraštvo, nestrpnost in podobno. S temi neoprijemljivimi termini se zelo lahko manipulira, slišimo, obenem pa se jih preko zakona o medijih skuša vnesti v zakonodajo.

Tomšič še poudarja, da za takšno stanje velik del odgovornosti nosijo tudi sami mediji in novinarji, ki se pustijo spolitizirati/instrumentalizirati ali celo vneto sodelujejo pri uveljavljanju nekih partikularnih političnih in drugih interesov. Pri tem delujejo v eklatantnem nasprotju s svojim poslanstvom.

Kot poudarja predsednik ZNP, si morajo medijsko in novinarsko svobodo ter avtonomijo profesionalnega dela si mediji in novinarji pridobiti sami.

Da se novinarji na dnevni bazi soočajo s samocenzuro in cenzuro je izpostavil tudi koordinator okrogle mize Tino Mamić. Po njegovi oceni je medijska svoboda na nižji stopnji kot leta 1989 in informacije preko državnih medijev veliko težje pridejo v javnost kot so pred tridesetimi leti.

"Okostenela struktura starih medijev tu pomeni neko nazadovanje. Če smo v demokraciji napredovali od 1989 naprej, je v zadnjih letih svoboda govora padla," pravi Mamić.

Peter Jančič: problematična predvsem zlizanost medijev s politiki

Nekdanji novinar Večera, urednik Dela in zdaj avtor Spletnega časopisa Peter Jančič kot velik problem vidi zlizanost medijev s politiki. Opozarja, da se v Sloveniji ne zdi nič neobičajnega, da glavni kandidati največjih političnih vladnih strank prihajajo iz medijev - iz največjih televizij, novinarji velikih medijev pa so za leve in liberalne stranke kandidirali tudi v preteklosti.

Po eni strani osrednji mediji, oziroma Društvo novinarjev (DNS) Slovenije ne branijo in zagovarjajo kolegov kot je Jani Božič, ki je v foto terminu v državnem zboru posnel SMS na telefonu kandidatke za predsednico vlade Alenke Bratušek in bil obsojen na pogojno zaporno kazen. Namesto da bi ga vzelo v bran, pa je njegovo ravnanje obsodilo tudi DNS.
Na drugi strani pa, ko gre za leve novianrje, ki po besedah Jančiča korenito bolj posegajo v osebne podatke - recimo pri zadevi prodaje Mercatorja, in jih zato preganja državno tožilstvo (tudi neupravičeno), jih odločno v bran vzame DNS kot medijski mainstream.

Takšne cehovske solidarnosti pa ni deležen denimo Bojan Požar, proti kateremu je sprožena serija tožb, zdaj pa je s strani tožilstva preganjan, ker je opozoril, da se na notranjem ministrstvu govori, da se je načelnica generalštaba SV Ermenčeva zdravila v bolnišnici na Polju. Pa čeprav gre za zadevo v velikem interesu javnosti, čemur pritrjuje zadnjih razvoj dogodkov, ko je na tnalu celo stolček obrambnega ministra Karla Erjavca.

Jože Možina "Nekatere malopridne novinarje in objave na RTV tiščijo v kot"

Svoje izkušnje glede pritiskov na njegovo delo je z zbranimi nato delil novinar TV Slovenija Jože Možina.

Kot pravi, so mainstream mediji in pravosodje rak rana slovenske družbe, zaradi katerih smo v obstoječi situaciji. "Ločim pritisk na medij, drugo pa je konkreten pritisk na novinarja. In tretja stvar na RTV Slovenija - pritisk lastnega medija na novinarja, ki dela program na tem mediju." 

Sam je ob opravljanju svojega poklica deležen tudi ali predvsem slednjega. Tako je bilo že s filmom Zamolčani - moč preživetja, ki je najbolj gledan dokumentarni film v zgodovini RTV Slovenija. In to kljub temu (ali pa zaradi tega), da je bil najprej umaknjen zaradi posredovanja Zveze združenj borcev NOB pri vodstvu RTV-ja, kasneje pa na pritisk javnosti vrnjen.

Podoben odpor je bil pri dokumentarcu Pedro Opeka dober prijatelj, ko so po Možinovih besedah kampanjo proti dodelitvi nagrade Prešernovega sklada vodili prav iz njegove medijske hiše na čelu z novinarko Špelo Kožar.

Obenem Možina poudarja, da se vodstvo hiše v večini primerov pritiskov ali drugih ravnanj proti novinarju in njegovi integriteti, tem postavi jasno v bran, kar pa se v njegovih primerih ne dogaja. Ali pa ga celo napadajo, kot je bilo v primeru intervjuja z Jožetom Dežmanom.

Takrat je na nacionalno televizijo, kot že večkrat poprej, pritisnila Zveza združenj borcev za vrednote NOB. Njen predsednik Turnšek je celo zahteval, da se razmisli o ukinitvi oddaj Pričevalci. Direktor RTV-ja pa je namesto zaščite novinarja Turnšku v odgovoru celo svetoval, kako se naj konkretno pritoži. "Skrajno neugoden primer je, ko skuša vodstvo umetno ustvarjen pritisk ali škandal obrniti proti tebi," pravi Možina.

A s tem pritiskov okrog razvpitega intervjuja z Jožetom Dežmanom še ni bilo konec. Ne da bi ustvarjalci oddaje vedeli, so na RTV Slovenija na pogovor sprejeli predsednika borcev Turnška, katerega se je udeležila tudi sama odgovorna urednica informativnega programa. V zaprtem krogu enega kolegija naj bi eden od vodstva nacionalke dejal, da je s Možinovo kariero po tem intervjuju konec. Vrh vsega pa je bilo po besedah Možine medijsko pokrivanje protesta proti oddaji v Kopru, ki ga je od glavnih medijev pokrivala samo nacionalna televizija. Pri tem so izpustili številne izrečene žaljivke, hujskaške parole in celo grožnje s smrtjo ter v prispevku prikrojili dejansko stanje. Novinarka, ki je delala reportažo, pa naj bi bila, zaradi še ene naključne kamere na dogodku, ujeta, kako "inštruira" Tita Turnška, da v kamero pove tisto, kar je sama v prispevku želela izpostaviti, oziroma "bi se od njega potrebovalo".

"Ko sem skušal doseči popravek, sem dobil klofuto urednikov, ker tega niso hoteli urediti, nekateri moji kolegi so se obnašali skrajno grdo, nenavadno, videlo se je, da je tema zanje še bolj pomembna kot zame," je situacijo opisal Možina.

Igor Pirkovič: Thompsonu bi moral s pištolo pritisniti na čelo

Še en novinar nacionalne TV hiše, Igor Pirkovič, je pojasnil ozadje njegov odstavitve z mesta urednika Tednika zaradi objave intervjuja s hrvaškim pevcem Markom Perkovićem Thompsonom.

Ob napovedanem koncertu v Mariboru so osrednji mediji o njem širili propagando kot o ustaškem pevcu, na koncertu katerega se pojavljajo ustaški pozdravi in nacistične parole. Slednje je Pirkovič želel preveriti pri pevcu samemu. "To je bil edini prispevek v Sloveniji, ki je prikazal Thompsonovo mnenje kako vidi obtožbe na svoj račun," poudarja Pirkovič. A zaradi tega so na RTV odstavili njega.

"Če ne bi bil Thompson, bi lahko bil Novič, Fojkar, Aplenc ali kdo drug. Moja napaka je bila, da nisem s pištolo pritisnil na njegove sence in zahteval drugačnih odgovorov."

Odgovori v intervjuju namreč niso bili takšni, kot so jih drugi pričakovali.

"Če se mašinerija odloči, da te zmelje, te zmelje. Stvar je bila nastavljena, potrebovali so neko pismo predsednika židovske skupnosti, ki s tem nima zveze, odreagirala je direktorica, sledila je komisija za informativni program, čez teden dni že svet RTV, podlago in konkretne ukrepe pa je vmes predlagala varuhinja pravic poslušalcev," opisuje Pirkovič.

Pirkovič poudarja, da v vsem tem kolesju niso hoteli slišati njegove strani, niso mu omogočili besede. Zamolčali so tudi mnenja velikih avtoritet njemu v prid, kot sta dr. Ernest Petrič in ddr. Klemen Jaklič. "Bil sem izrazito osamljen, bila je huda gonja," pravi. Intimno ga je sicer po njegovih besedah podprlo veliko kolegov, a javno zgolj peščica.



Zdaj je naenkrat postal problem tretji program, kamor so ga "izgnali" in kjer pripravlja oddajo, kamor vabi tako nazorsko leve kot desne goste. Tit Turnšek je to označil za "poligon ene politične opcije," kar po Pirkovičevih besedah kaže na to, da si levica kot takšnega predstavlja vse, kjer besedo dobi še kdorkoli drug izven kroga nazorske levice.

Pri tem Pirkovič poudarja, da za nič ne krivi urednikov. "Vem, kakšne pritiske doživljajo naši uredniki, ko kdo pokliče. Pa ne skličemo Sveta za nacionalno varnost."

Zdaj pravi, da je najhujši problem samocenzura. "Ko se te loti to, potem je konec," meni.  "Naša naloga je predstaviti mnenja iz vseh vidikov: to je poskus pluralnosti te medijske srenje, ki je v Sloveniji ni. Zakaj ne - ker je večina novinarjev levih."

Nenad Glücks: Janša hoče monopolizirati prostor desno od sredine

Dolgoletni novinar najprej Maga in nato Reporterja, Nenad Glücks, pa je odkrito spregovoril še o eni vrsti pritiskov.

Kot desnosredinski tednik se namreč zadnje obdobje soočajo s popolnoma drugačnimi pritiski. "Kolegi so opisovali pritiski z leve scene, zanimivo pa je, da politični pritisk na medij lahko izvaja tisti, ki lahko vpliva na poslovanje medija, na njegove bralce," opozarja Glücks in dodaja, da ne gre nujno za pritisk zgolj iz formalne oblasti, temveč tudi iz drugih virov.

"Za mnoge je nerazumljivo, da je Reporter kot desnosredinski tednik že več let kontinuirano politično napadan s strani stranke SDS pod vodstvom Janše in njegovih ljudi," pravi novinar in dodaja: "Gre za to - Janša hoče monopolizirati prostor desno od sredine - vsi mediji, ki so desno od sredine in so kritični do njega, so problem, ker tisto, kar pišejo levi mediji, ni relevantno za volivce desnice. Če pa nekdo na desni piše neke kritične zadeve o SDS in predsedniku, je pa to večji problem, ker ima vpliv na volivce."

Obenem pa je Janša s svojimi ljudmi ustanovil svoje medije. Po Glücksovih besedah je relativno vplivna vsaj Nova24TV. "Dejansko gre za strankarski medij, kjer ne promovirajo vrednot slovenske pomladi temveč vrednote g. Janše in SDS."

Nato je naštel nekaj primerov, s katerimi se srečujejo ustvarjalci Reporterja. "Večkrat so že pozvali naše naročnike, naj odjavijo Reporter," je dejal ter dodal, da je morda to kdaj počel Gregor Golobič, ki je imel rad medije pod kontrolo.

Decembra 2016 je tako Janša tvitnil, da se z vsako novo naročnino na Reporter debelila denarnica tajkuna Odlazka, ob drugih podobnih tvitih pa so bili nedavno tarča podmladka SDS, ki so neposredno pozvali:

Zakaj bi še naprej plačevali tajkunski tednik, ki služi interesom globoke države in izrojene levice? Zakaj bi še naprej finančno podpirali nekoga, ki po naročilu razbija desnico? Odjavite @RevijaReporter zdaj! To lahko storite na naslovu https://t.co/zvXTEbz3gK pic.twitter.com/S5PBORT51V

— SDM (@organizacijaSDM) April 24, 2019

"Prišli smo v last Medija24, ki je v lasti Odlazka in vse od takrat smo za Janšo in SDS piškotkarji, ki pišemo po njegovem naročilu," stanje opisuje novinar.

Glucks je z zbranimi delil še izkušnjo urednika Silvestra Šurle, kateremu je po njegovih besedah Janša novembra 2017 v razgovoru na štiri oči zatrdil, da ima on človeka, ki mu nosi elektronska sporočila z Reporterja, da on ve, kaj se dogaja, da mu je prinesel cel kup elektronskih sporočil, ki jih on lahko prebere. "To so udbovske metode," pravi Glucks in dodaja, da je pričakoval, da bo Janša to zanikal, pa vse do danes ni. "Čeprav sem seveda 100 % prepričan, da si moj urednik tega ni izmislil."

Novinar Reporterja je med drugim izpostavil še en primer nezakonite prakse, ko so s strani Demokracije doživeli, da so objavljali oglase, v katerih so ljudi neposredno pozivali, naj odjavijo Reporter in se naročijo na Demokracijo. Slednje so, ker gre za nezakonito oglaševanje, prijavili na inšpekcijo, in od takrat tega niso več počeli.

Glucks poudarja, da je slovenski medijski prostor vsekakor preveč nagnjen v levo - za to so zgodovinski razlogi, večina novinarjev je svetovnonazorsko bolj na levi. To dejstvo je treba sprejeti, pravi. Večkrat pa je razmišljal, da če bi se pojavil kdo z velikimi količinami denarja ter bi želel zaposliti 200 novinarjev za desnosredinski medij, jih sploh ne bi mogel nabrati ali pa bi s tem imel velike težave.









[do_widget id=podcast-playlist-3]