Svoboda po Golobovo v paničnih izdihljajih, oblikuje se (desno)sredinski tretji blok

Če se je program strank v predvolilni retoriki pogosto moral umikati nastopaštvu, populizmu in aferaštvu, pa čas sestavljanja prihodnje koalicije kaže prav nasprotno. Temelj prihodnjega sodelovanja morajo biti usmeritve posameznih strank in jasna vizija prihodnosti države. Šef Svobode, ki je po neuradnih izidih volite dobila največ glasov, očitno nima ne enega ne drugega. Dvostranski dokument z naslovom Ambiciozna Slovenija, ki vsebuje peščico nerazdelanih floskul, pač ne more predstavljati resnega izhodišča za pogajanja o morebitni koaliciji. Na drugi strani se je iz kavic in kosil oblikoval t. i. tretji blok, ki tudi zaradi okrepljenega poslanskega zastopstva postaja že skorajda konkurenčen prvo-in drugouvrščeni stranki, s tem pa politična sila, ki bi lahko pripomogla k oblikovanju zdravorazumske koalicije.

Na nacionalki zaletavanje v Logarja in Vrtovca

Predsedniku NSi Jerneju Vrtovcu kot zastopniku skupne liste NSi+SLS+Fokus, ki bo v prihodnjem mandatu najverjetneje štela devet poslank in poslancev, se je v skepsi do Roberta Goloba in njegovih poskusov izsiliti večino v parlamentu včeraj pridružil še Anže Logar z Demokrati. »Dokler ne bo jasno, v katerem okviru sploh potekajo ta pogajanja, se demokrati umikamo iz tovrstnih sestankov,« je dejal. Če vsaj osnutka koalicijske pogodbe ni, se namreč ni o čem pogovarjati, razen seveda o položajih, ki pa v procesu oblikovanja vlade ne smejo oziroma vsaj ne bi smeli biti v ospredju.

Prav takšna sporočila sta v sinočnjih nastopih na več televizijah skušala podati Vrtovec in Logar. In če smo na nacionalki lahko spremljali prekinjanje in zasliševanje kot posledico zaletave bojazni voditeljice, da Golob izgublja tla pod nogami, smo bistveno več lahko izvedeli na komercialnih televizijah.

Kot smo po dveh srečanjih Vrtovca, Logarja in šefa Resnice Zorana Stevanovića pravilno napovedali pri Domovini, se je oblikoval sredinski, tretji blok, ki z 20 poslankami in poslanci v 90-članskem parlamentu pridobiva težo tako v odnosu do Svobode kot tudi v morebitnih koalicijskih pogovorih s SDS.

Izkazalo se je sicer, da v Svobodi skušajo na vsak način hitro oblikovati vlado. A kot je včeraj dejal Logar, se mu zdijo takšni poskusi pritiskanja v luči »štirih let, ki bodo prinesla veliko izzivov, nesmiselni«. 

Javno povabilo Matjažu Hanu

Stevanović je medtem poudaril, želijo »vpihniti nov veter« in vzpostaviti »tretji steber normalnosti«, ki bi zmanjšal politično polarizacijo. Ocenil je sicer, da novih pogovorov do konstitutivne seje državnega zbora, ki bo prihodnji petek, ne bo. Poudaril pa je, da ostajajo odprti za različne scenarije, vključno s sredinskim povezovanjem. »Lahko se oblikuje nek steber normalnosti, ki bo gledal pod prste katerikoli stranki, ki bo prevzela oblast,« je povedal Stevanović.

Javno pa sta Vrtovec in Logar v vrste tretjega bloka povabila še SD Matjaža Hana. Prav gospodarski minister je v minulem mandatu v javnosti namreč dostikrat zagovarjal gospodarstvu bolj naklonjene ukrepe, kot jih je nazadnje pod taktirko najmanjše koalicijske stranke Levice potrjevala odhajajoča Golobova vlada.

Če bi se torej trojčku pridružila še SD, bi se poslanska moč bloka okrepila do 26 glasov v parlamentu in bi se že skoraj izenačila z Golobovo Svobodo, ki jih je po še neuradnih izidih prejela 29 mandatov, in SDS Janeza Janše, ki jo bo v parlamentu predvidoma zastopalo 28 poslank in poslancev. Ob dejstvu, da so do sodelovanja s Svobodo po Golobovo zadržani oziroma ga zavračajo tako v NSi kot pri Demokratih in Resnici, je logično vprašanje, ali bodo naslednji koraki tretjega bloka pogovori s SDS oziroma ali ti v zakulisju nemara celo že potekajo.

Na levi še niso povsem obupali

Vse bolj vse zdi, da je ideja o še eni skrajno levi vladi, ki jo je Golob ob vnaprejšnjem izključevanju SDS-a kontradiktorno in poimenoval kar »vlada narodne enotnosti«, vsaj za zdaj pokopana. Pa čeprav vseh upov na kaj takega tudi pri Levici in SD še niso povsem opustili. Kot je včeraj dejal koordinator Levice, bo naslednji teden, ko bo pripravljen osnutek sporazuma pokazal, ali iz tega kroga lahko nastane koalicija ali ne.

Šef SD Matjaž Han pa je med drugim opozoril na časovni pritisk pred petkovo ustanovno parlamentarno sejo. Do takrat mora namreč nastati vsaj osnovni okvir koalicije, saj bo treba izvoliti predsednika DZ. »Če tega ni, enostavno ne moremo iti naprej,« je povedal Han. V preteklosti se je sicer že večkrat izkazalo, da je prav ustanovna seja DZ nakazala barvo pozneje sestavljene koalicije.

Tretji blok tudi varovalka pred ranljivostjo poslancev

Iz več virov je slišati, da bo Golob sicer uporabil vse mogoče vzvode, nemara tudi kupovanje »puckov« z druge strani, da takšno vlado na vsak način izsili. Povezovanje NSi, Demokratov in Resnice je tudi spričo takšnih praks, podprtih z uslužnimi mediji, ki sodelujejo pri Golobovih medijskih spinih, toliko pomembnejše. Posameznim poslankam in poslancem teh strank namreč daje zaslombo, saj povezava treh ali štirih strank na lepem postaja številčno povsem konkurenčna Svobodi, s tem bistveno bolj neodvisna, njihovi poslanci pa manj ranljivi.

Seveda ni rečeno, da bi se tretji blok po njegovem dokončnem izoblikovanju samodejno pridružil SDS. A če se bodo izvoljeni predstavniki ljudstva želeli izogniti predčasnim volitvam, je takšen scenarij ob predpostavki, da se povezava ohrani ali nemara celo okrepi, v danih okoliščinah morda celo bolj verjeten kot tisti, po katerem bi reševali padlega Goloba.

Ne nazadnje bi koalicija takšnih strank tudi v smislu programske sorodnosti lahko na desni sredini delovala bistveno učinkoviteje kot »mešana na žaru«, na kakršno upa oziroma je upal Golob. Res pa je, da se bi vprašanje funkcij v morebitni prihodnji desnosredinski konstelaciji moralo potisniti v drugi plan oziroma podrediti skupnemu dobremu, ki bi temeljilo na, vsaj ko gre za stranke desne sredine, realnih in dobro razdelanih programih.