Nova interpelacija proti Anji Kopač Mrak. Kdo si mora (in kdo ne sme) premisliti, da bi sporna ministrica tokrat odšla?
Potem ko je Vrhovno sodišče potrdilo nezakonitost ravnanja Centra za socialno delo Velenje pri odvzemu koroških dečkov starim staršem, je SDS danes vložila že drugo interpelacijo proti pristojni ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Anji Kopač Mrak.
Ministrica Socialnih demokratov je namreč ukrepanje CSD Velenje, ki je po odločitvi dveh sodišč kršilo ustavne pravice babice do družinskega življenja, ves čas javno podpirala in zagovarjala.
V SDS pravijo, da so razlogi za interpelacijo očitni in enako tehtni kot prejšnjič, tokrat pa še dodatno podkrepljeni z odločitvijo najvišjega sodišča v državi. Temu prikimavajo v NSi, kjer pričakujejo ministričin odstop.
Kakšne so torej poti, da ministrica zapusti svoj vse bolj majav stolček? Odstopi lahko sama, njen odhod lahko zahteva predsednik vlade ali pa državni zbor z absolutno večino podpre interpelacijo.
Ob dejstvu, da so za uspeh interpelacije v prvo zmanjkali le trije glasovi (43:38), se slednja možnosti v novih okoliščinah zdi povsem realna.
Kdo so torej poslanci, ki bi po odločitvi Vrhovnega sodišča lahko glasovali drugače ali kdo od onih, ki v prvo niso glasovali, bi tokrat dal svoj glas za razrešitev?
Preden prerešetamo mogoče razplete v državnem zboru, je potrebno pozornost nameniti predhodnim scenarijem, ki bi ministrico odnesli že pred parlamentarnim glasovanjem. Da bi Anja Kopač Mrak odstopila sama od sebe, je malo verjetno, ne gre pa izključiti možnosti, da bi jo k temu pozval premier Miro Cerar.
Ko so ga o tem pred dnevi povprašali na zasedanju v Bruslju, je izrazil zaskrbljenost ter dejal, da se bo z ministrico ob vrnitvi v domovino temeljito pogovoril in nato sprejel odločitev.
Še prej kot z njo se bo moral pogovoriti s koalicijsko partnerico SD, kateri je že spodnesel enega ministra - uglednega podpredsednika stranke Janka Vebra. Zahtevati odhod še ene ministrice te stranke je politično zelo delikatna odločitev.
Zato se še vedno zdi najbolj verjetno, da se bo o usodi ministrice še enkrat odločalo v državnem zboru. Tam Kopač Mrakova ne more računati na glasove drugega koalicijskega partnerja - poslanci DeSUS-a je namreč niso podprli že ob junijskem glasovanju.
Kdo so torej tisti, ki so ji takrat zagotovili potrebno večino?
Pojdimo po vrsti. Ob prvi interpelaciji Kopač Mrakove 9 poslancev ni glasovalo ne ZA, ne PROTI. Že trije njihovi glasovi pa bi ministrico odnesli, brez da svoje mnenje spremeni kateri od tistih, ki so jo poleti podprli.
In dva glasova za interpelacijo se zdita skorajda že zagotovljena. Poslanec SDS Žan Mahnič se zagotovo ni vzdržal, ker bi podpiral ministričino družinsko politiko, ampak je bil verjetno odsoten, kar v drugo, če bi šlo resnično na tesno, zagotovo ne bo.
Tu je še en poslanec, ki ni vezan na nobena navodila - "nepovezani" Franc Laj.
Prvič niso glasovali še štirje poslanci SMC (Dolinšek, Ferluga, Zorman in Božič), ena poslanka SD (Muršič) ter oba predstavnika manjšin, ki se ponavadi ob interpelacijah ne opredeljujeta.
Povsem mogoče se zdi, da se med njimi skriva tretji potreben glas za odhod ministrice. Sploh med poslanci SMC, saj so se že ob prvem glasovanju širile govorice, da vsi ministrice ne podpirajo.
Odpisati ne moremo niti obeh poslancev narodnosti, ki bi se s svojim glasom za interpelacijo kljub siceršnji "politiki nevmešavanja" lahko izognila očitkom, da pri tako občutljivem družinskem vprašanju, v katerem je oblast dokazano ravnala nezakonito, nista odigrala svoje vloge.
In kdo bi lahko drugače glasoval od tistih, ki so ministrici s svojo podporo junija omogočili politično preživetje do jeseni?
Ob tem najprej pomislimo na opozicijske poslance, ki nanjo niso speti s koalicijskimi vezmi.
Denimo nepovezani Alenka Bratušek in Mirjana Bon Klanjšček verjetno nimata resnega razloga, zakaj bi za ministrico tudi v drugo nastavljali svoj hrbet. Navsezadnje je interpelacijo v prvo podprl njun kolega iz poslanske skupine, Bojan Dobovšek.
Pričakovati, da bi diametralno nasprotno kot prvič glasoval kateri od preostalih poslancev koalicije, je nerealno. Poslanci SMC bi to morda storili, če bi takšna navodila dobili od premiera Cerarja, a v tem primeru bi predsednik vlade k zamenjavi verjetno pristopil drugače.
Ministrica Socialnih demokratov je namreč ukrepanje CSD Velenje, ki je po odločitvi dveh sodišč kršilo ustavne pravice babice do družinskega življenja, ves čas javno podpirala in zagovarjala.
V SDS pravijo, da so razlogi za interpelacijo očitni in enako tehtni kot prejšnjič, tokrat pa še dodatno podkrepljeni z odločitvijo najvišjega sodišča v državi. Temu prikimavajo v NSi, kjer pričakujejo ministričin odstop.
Kakšne so torej poti, da ministrica zapusti svoj vse bolj majav stolček? Odstopi lahko sama, njen odhod lahko zahteva predsednik vlade ali pa državni zbor z absolutno večino podpre interpelacijo.
Ob dejstvu, da so za uspeh interpelacije v prvo zmanjkali le trije glasovi (43:38), se slednja možnosti v novih okoliščinah zdi povsem realna.
Kdo so torej poslanci, ki bi po odločitvi Vrhovnega sodišča lahko glasovali drugače ali kdo od onih, ki v prvo niso glasovali, bi tokrat dal svoj glas za razrešitev?
Preden prerešetamo mogoče razplete v državnem zboru, je potrebno pozornost nameniti predhodnim scenarijem, ki bi ministrico odnesli že pred parlamentarnim glasovanjem. Da bi Anja Kopač Mrak odstopila sama od sebe, je malo verjetno, ne gre pa izključiti možnosti, da bi jo k temu pozval premier Miro Cerar.
Ko so ga o tem pred dnevi povprašali na zasedanju v Bruslju, je izrazil zaskrbljenost ter dejal, da se bo z ministrico ob vrnitvi v domovino temeljito pogovoril in nato sprejel odločitev.
Še prej kot z njo se bo moral pogovoriti s koalicijsko partnerico SD, kateri je že spodnesel enega ministra - uglednega podpredsednika stranke Janka Vebra. Zahtevati odhod še ene ministrice te stranke je politično zelo delikatna odločitev.
Zato se še vedno zdi najbolj verjetno, da se bo o usodi ministrice še enkrat odločalo v državnem zboru. Tam Kopač Mrakova ne more računati na glasove drugega koalicijskega partnerja - poslanci DeSUS-a je namreč niso podprli že ob junijskem glasovanju.
So si v DeSUS in ZL premislili?
Spodnjo matematiko nekoliko kazijo prve napovedi DeSUS-a in Združene levice, da v drugo interpelacije ne bodo podprli. Kaj jih je v tem času prepričalo, da je ministrica Anja Kopač Mrak vendarle vredna podpore, zaenkrat še niso pojasnili.
Spodnjo matematiko nekoliko kazijo prve napovedi DeSUS-a in Združene levice, da v drugo interpelacije ne bodo podprli. Kaj jih je v tem času prepričalo, da je ministrica Anja Kopač Mrak vendarle vredna podpore, zaenkrat še niso pojasnili.
Kdo so torej tisti, ki so ji takrat zagotovili potrebno večino?
Devet poslancev, ki v prvo niso glasovali
Pojdimo po vrsti. Ob prvi interpelaciji Kopač Mrakove 9 poslancev ni glasovalo ne ZA, ne PROTI. Že trije njihovi glasovi pa bi ministrico odnesli, brez da svoje mnenje spremeni kateri od tistih, ki so jo poleti podprli.
In dva glasova za interpelacijo se zdita skorajda že zagotovljena. Poslanec SDS Žan Mahnič se zagotovo ni vzdržal, ker bi podpiral ministričino družinsko politiko, ampak je bil verjetno odsoten, kar v drugo, če bi šlo resnično na tesno, zagotovo ne bo.
Tu je še en poslanec, ki ni vezan na nobena navodila - "nepovezani" Franc Laj.
Prvič niso glasovali še štirje poslanci SMC (Dolinšek, Ferluga, Zorman in Božič), ena poslanka SD (Muršič) ter oba predstavnika manjšin, ki se ponavadi ob interpelacijah ne opredeljujeta.
Povsem mogoče se zdi, da se med njimi skriva tretji potreben glas za odhod ministrice. Sploh med poslanci SMC, saj so se že ob prvem glasovanju širile govorice, da vsi ministrice ne podpirajo.
Odpisati ne moremo niti obeh poslancev narodnosti, ki bi se s svojim glasom za interpelacijo kljub siceršnji "politiki nevmešavanja" lahko izognila očitkom, da pri tako občutljivem družinskem vprašanju, v katerem je oblast dokazano ravnala nezakonito, nista odigrala svoje vloge.
Kdo bi se lahko premislil od teh, ki so Anjo Kopač Mrak v prvo podprli?
In kdo bi lahko drugače glasoval od tistih, ki so ministrici s svojo podporo junija omogočili politično preživetje do jeseni?
Ob tem najprej pomislimo na opozicijske poslance, ki nanjo niso speti s koalicijskimi vezmi.
Denimo nepovezani Alenka Bratušek in Mirjana Bon Klanjšček verjetno nimata resnega razloga, zakaj bi za ministrico tudi v drugo nastavljali svoj hrbet. Navsezadnje je interpelacijo v prvo podprl njun kolega iz poslanske skupine, Bojan Dobovšek.
Pričakovati, da bi diametralno nasprotno kot prvič glasoval kateri od preostalih poslancev koalicije, je nerealno. Poslanci SMC bi to morda storili, če bi takšna navodila dobili od premiera Cerarja, a v tem primeru bi predsednik vlade k zamenjavi verjetno pristopil drugače.
Zadnje objave
Je zahodna civilizacija na robu propada? Če verjamemo Glubbu, slabo kaže
16. 4. 2026 ob 20:54
Varčevanje na koncu mandata: rezanje stroškov in omejene širitve
16. 4. 2026 ob 19:00
Največja evropska carinska reforma po letu 1968: šok za spletne potrošnike
16. 4. 2026 ob 18:33
Na levem polu optimizem še naprej kopni
16. 4. 2026 ob 17:16
Nekdanji ukrajinski tožilec obtožuje Draga Kosa korupcije
16. 4. 2026 ob 12:06
Ekskluzivno za naročnike
Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej
16. 4. 2026 ob 6:00
Nov predsednik DZ: bitka dobljena, vojna še ne
15. 4. 2026 ob 9:00
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Prihajajoči dogodki
APR
16
Predavanje: »Varni na spletu«
19:00 - 20:30
APR
16
Adi Smolar
19:00 - 21:00
APR
17
Tečaj za zaročence
17:00 - 13:30
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.