Ankete tokrat enotne: prva je SDS, tik nad pragom DeSUS, tik pod pragom SLS

Uredništvo
3

Medtem ko sta zadnje tri mesece raziskavi Mediane (POP TV) in Episcentra (Planet TV) prvo mesto med strankami vseskozi pripisovali Slovenski demokratski stranki, je Ninamedia (TV Slovenija) na vrh dvakrat postavila Socialne demokrate in enkrat Stranko modernega centra.

Glede prvega mesta so tokrat vse tri ankete ponovno enotne: Največ podpore med volivci ima SDS. V nadaljnjem razporedu pa se nekoliko razlikujejo, a se ponovno ujamejo pri zadnji stranki, ki bi se še uvrstila v državni zbor: DeSUS-u.

Prvič po dolgem času pa se po vseh treh anketah v parlament ne bi več uvrstila SLS. V minulih merjenjih ji je namreč dovolj glasov namerila vsaj ena od agencij. 

Ninamedia

Agencija, ki javno mnenje meri za nacionalno televizijo, je največ podpre izmerila SDS – glas bi ji namenilo 13,8 % vseh vprašanih. Drugi so Socialni demokrati z 12 %, tretji SMC z 10,1 %, nato ZL z 7,9 %, NSi s 6,3 % in DeSUS s 4,1 %. 23 % vprašanih ne ve, koga bi volili, 20 % vprašanih pa se volitev ne bi udeležilo

Mediana

Po meritvi Mediane za televizijo POP TV bi v primeru volitev največ glasov dobila SDS (13,7 %), nato SD (7,7 %), tretja bi bila SMC (6,2 %). Sledijo NSi (4,8%), ZL (3,2 %) in DeSUS ( 2,9 %) ter SLS z 1,3 %. 26,9 % vprašanih ne ve, koga bi volilo, 11,8 % jih ne bi šlo na volitve, 19 % jih ne bi volilo nobene od naštetih strank.

Episcenter

Planet TV je predstavil rezultate raziskave Episcentra, ki na prvo mesto med opredeljenimi volivci prav tako postavlja SDS (21,4 %), pred SMC (17,0 %) in SD (13,4 %). Sledijo ZL (12,8 %, NSi (9,9 %) in DeSUS (5,7 %).

Primerjava poslanskih sedežev: trenutna koalicija ne bi več imela večine

Agenciji Ninamedia in Episcenter na podlagi pridobljenih rezultatov prikažeta še, koliko sedežev bi posamezna stranka dobila v državnem zboru.

Vzeli smo zaokroženo povprečje števila poslanskih mest iz obeh anket in jih primerjali z dejanskim stanjem razmerja moči v državnem zboru.

stevilo-poslancev2Vladajoča koalicija, ki je na volitvah zbrala skupaj 52 glasov, bi glede na omenjeni anketi v oktobru 2016 zbrala le še 41 glasov, kar bi bilo premalo za sestavo vlade.

V tej vladi glasove izgubljata SMC in DeSUS, močno pa pridobiva SD, vendar ne toliko, da bi pokrila primanjkljaj glasov obeh partneric za skupno večinsko podporo.

Podpora je močno narasla še Združeni levici in Novi Sloveniji, malenkost je pridobila tudi SDS, vse poslance pa bi izgubilo Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov (stranka Alenke Bratušek).

Predvsem na račun vzpona NSi bi po oktobrskih meritvah obe (nekdanji) pomladni stranki zbrali dovolj poslanskih mest (34), da bi preprečili sedanjo dvotretjinsko večino levice.

Ob zgornji primerjavi je vendarle potrebno poudariti, da so pri anketnih podatkih za oktober 2016 upoštevani le opredeljeni volivci, medtem ko veliko število neopredeljenih, ki hkrati izkazujejo namero po obisku volitev, negativno vpliva na zanesljivost rezultatov. Kot tudi sama specifika volilnega dne, ki je povsem drugačna kot pri telefonskih vzorčnih anketah.

Kljub temu pa splošne trende primerjava nedvomno pokaže.

Čeprav smo globoko v socializmu, se socialistični blok še krepi

S potrebnim kritičnim zadržkom, ki izhaja iz zgoraj opisanih pomanjkljivosti tovrstnih primerjav, je vendarle treba ugotoviti, da na račun padca podpore največji vladni stranki najbolj pridobiva socialistični blok SD-ZL, ki bi v tem trenutku skupaj zasedel kar 30 poslanskih sedežev.

To je po svoje presenetljivo, saj kazalci, ki jih te dni predstavljamo na Domovini, pričajo, da Slovenija za primerljivimi državami razvojno zaostaja prav zato, ker v svojem jedru ostaja socialistična, pri čemer si pomembne zasluge lahko pripišeta prav omenjeni stranki. Sploh SD, ki je v vladi ročna zavora za vsakršne spremembe v smeri ustvarjanja pogojev za bolj prilagodljivo in konkurenčnejše tržno gospodarstvo.

Vse to kaže na strahovito popačeno percepcijo med ljudmi, kaj je s Slovenijo sploh narobe in kakšni ukrepi bi jo ponovno izstrelili med najhitreje razvijajoče se države, kot je to bilo med leti 2004-2008.

To in dejstvo, da je desni pol, razdrobljen in skregan, daleč od kakršnekoli parlamentarne večine, jasno nakazuje, da si nujnih sprememb na bolje še nekaj časa ni za obetati. Zagotovo pa ne po naslednjih volitvah, ko bodo vajeti v svoje roke najbrž ponovno prevzeli Socialni demokrati.

3 KOMENTARJI

  1. Če SDS zmaga na volitvah se vprašujem, s katero oz. s katerimi strankami bo sestavila koalicijo, če pa je z vsemi sprta tako na desni kot na levi. Sama pa ne bo mogla sestaviti vlade.
    Ugotavljam, da Janša postaja vedno bolj konflikten. Njegovi vodilni v stranki pa samo gledajo, kjer bi zase in za svoje našli kakšno dobro delovno mesto . Briga jih država in mi volivci, uboga raja.

  2. Jožef točno to se sprašujem tudi sam. Kaj pomaga SDS, če zmaga ko pa nima niti ene stranke s katero bi šla v koalicijo? Konfilktne osebe itak ostanejo same. To se vse bolj dogaja tudi Janši. Rušenje desnice, ki se jo gre, še najbolj škodi prav njemu. Prav na smeh mi gre ko berem njegove medijske klone: Demokracija, Nova24, Politikis, Pozareport, Družina… Ne razumem kako so lahko bralci tako dolgo zaslepljeni. No razumem, saj že dolgo vidimo kako so zaslepljeni državljani z Delo, Dnevnik, RTV, POPtv,… skratka – moralo je nastati neko nasprotje iste “pravljice” – delovanje z istimi metodami. Ljudje se umirijo, ker imajo čisti kontrapol – a narod in država pa veselo toneta dalje.

    Kot država smo tako globoko zabredli, da potrebujemo odločno vlado s karizmo in sposobnostjo se upreti javnemu sektorju in ga reoganizirati. Javni sektor je V SLUŽBI DRŽAVLJANOV: tako se morajo tudi obnašati. Potrebno je znižati davke, da bomo privlačni za USTVARJALNE ljudi in naložbe. Kdor ima še v imenu SOCIALNI pa paše v kako drugo socialistočno državo.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime