Nemška podjetja v Sloveniji nezadovoljna z Golobovo vlado

Slovensko-nemška gospodarska zbornica je predstavila rezultate vsakoletne raziskave "Gospodarsko stanje in naložbena klima". Letos bi v primerjavi s prejšnjim letom več nemških in drugih podjetij, ki imajo sedež v Sloveniji, nove naložbe raje razvijalo drugje. Ob tem jih več kot polovica ni zadovoljna z delovanjem slovenske vlade.

Predsednica zbornice Dagmar von Bohnstein je glede tehnične recesije, v katero je zdrsnila Nemčija v prvem četrtletju, za Domovino povedala, da je dolgotrajna recesija malo verjetna, saj je nemško gospodarstvo vzdržljivo. Nemška centralna banka predvideva v drugem četrtletju ponovno rast. 

Regija Srednje in Vzhodne Evrope je ena najpomembnejših tujih trgov za nemško gospodarstvo in naložbena destinacija za številna nemška podjetja, zato nemške zunanje trgovinske zbornice vsako leto izvedejo anketo o gospodarskih in naložbenih razmerah v teh državah. 

Interes za investicije v Sloveniji se je znižal

Nemčija ostaja najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije. Blagovna menjava med državama je leta 2022 znašala skoraj 15 milijard evrov, kar je za približno milijardo in pol več kot leto prej.  

Kljub temu se je Slovenija v raziskavi odrezala slabše kot lani. "Le 75 odstotkov nemških podjetij v Sloveniji je odgovorilo, da bi ponovno investiralo na tem območju. Leto prej je ta delež znašal 85 odstotkov," je dejala na novinarski konferenci predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Dagmar von Bohnstein.

Po besedah Katje Stadler, direktorice Deslo – AHK, je potencialne investitorje vedno težje prepričati, da izberejo Slovenijo. Raje se odločijo za Hrvaško, Madžarsko in Češko. "Podjetja želijo ponavadi hitro, v letu in pol do dveh letih, vzpostaviti proizvodnjo, kar je pri nas neizvedljivo. Z investitorji se obrnemo na državne ustanove, kjer je začetni interes za prve sestanke, a potem ne pride do praktičnega spremljanja investitorjev in učinkovite pomoči."

Ob tem dodaja, da podjetja sama iščejo zemljišča. Ko pride do pogajanj o nakupu, pa cene velikokrat poskočijo in so tudi dvakrat višje kot v drugih državah.

Nepredvidljiva ekonomska politika in nezadovoljstvo z delovanjem vlade

Ob visokih cenah surovin in energije so nemška podjetja nezadovoljna tudi s počasnostjo izvedbe reform, nefleksibilno delovno zakonodajo, obdavčitvijo srednjih dohodkov in pomanjkanjem kvalificiranih delavcev – zlasti na tehničnem področju. 

Ena najbolj perečih težav je (ne)predvidljivost ekonomske politike: med državami Srednje in Vzhodne Evrope se je Slovenija uvrstila na zadnje mesto. Izstopajoča je tudi ocena delovanja vlade: samo 12 odstotkov vprašanih je delo slovenske vlade ocenilo kot dobro, 23 ga je ocenilo kot zadovoljivo, 56 odstotkov pa kot slabo.

"Poslovna lokacija s sončno in senčno platjo"

Vse pa vendarle ni črnogledo. Kot so zapisali pri zbornici, je Slovenija "poslovna lokacija s sončno in senčno platjo". Med 15 državami s tega območja ostajamo najbolj privlačna lokacija. Za zelo neprivlačno je Slovenijo ocenilo slabih 24 odstotkov podjetij, kar je najmanj v tej regiji.

Prednosti Slovenije so denimo tudi kvalificiranost delojemalcev, kakovost lokalnih dobaviteljev, lega države in infrastruktura.

Poročilo o gospodarskem stanju in naložbeni klimi bomo na Domovini podrobneje predstavili v prihodnjih dneh.

"Dolgotrajna recesija je malo verjetna"

Kot smo na Domovini že pisali, je Nemčija v prvem četrtletju letošnjega leta zdrsnila v tehnično recesijo, kar pomeni, da se je gospodarstvo skrčilo dve četrtletji zapored: v zadnjem četrtletju leta 2022 za 0,5 odstotka, v prvem četrtletju tega leta pa za 0,3 odstotka. 

Dagmar von Bohnstein, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice, je za Domovino povedala, da je razlogov za upadanje gospodarske proizvodnje več: “Najpomembnejši razlog je upad zasebne potrošnje. Zvišanje cen energije in življenjskih potrebščin v zadnjih mesecih je povzročilo, da potrošniki kupujejo manj. Poleg tega rastejo obrestne mere, ki zavirajo povpraševanje."

Kljub temu, da je nemški industriji v prvem četrtletju uspelo povečati dodano vrednost za dva odstotka, to ni bilo dovolj, da bi nadomestili upad. Padec povpraševanja iz tujine občutijo tudi izvozno močna nemška podjetja, pojasnjuje Dagmar von Bohnstein.

Ob tem pa opozarja na spomladansko raziskavo, v kateri je sodelovalo 25.000 nemških podjetij. Rezultati kažejo, da ocenjuje svoj položaj kot slab samo 15 odstotkov podjetij.  Problem vidijo predvsem v visokih cenah energije in surovin; vedno bolj zaskrbljujoči so naraščajoči stroški dela in pomanjkanje kvalificiranih delavcev, zato podjetja nerada vlagajo.

Eno od težav predstavljajo tudi zvišane obrestne mere, kar podjetjem otežuje financiranje. Navkljub vsemu so pričakovanja "previdno pozitivna". Dolgotrajna recesija je malo verjetna, saj je nemško gospodarstvo vzdržljivo, zaključuje Dagmar von Bohnstein in navede še podatek, da nemška centralna banka v drugem četrtletju leta 2023 že predvideva ponovno rast.