Glavni razlog za recesijo popolnoma zmedena energetska politika

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, je po uradnih podatkih zdrsnila v recesijo: V prvih treh mesecih leta se je nemški BDP skrčil za 0,3 %.

To je precej slabše, kot so pričakovali praktično vsi analitiki, saj so 0,5-odstotno zmanjšanje zaznali tudi v zadnji četrtini preteklega leta. Vzroki so po njihovem mnenju v inflaciji, višanju cen hrane in energentov ter posledično nižji zasebni in državni porabi.

Slovenski ekonomist Maks Tajnikar pa se z njimi ne strinja, saj meni, da je glavni razlog za recesijo predvsem posledica popolnoma zmedene energetske politike. Prav tako ga najbolj skrbi, ker slovenska vlada ne dela pravilno prav na področju energetike.

Kot smo že včeraj zapisali v prispevku Optimističnega Goloba zgolj dan kasneje demantirala Nemčija, je vzrok za recesijo po mnenju nemških analitikov moč najti predvsem v 1,2-odstotnem upadu potrošnje gospodinjstev, ki naj bi nastal predvsem zaradi šoka cen energije. Kupna moč nemških gospodinjstev naj bi upadala zaradi visoke inflacije, hkrati pa zaradi manjšega povpraševanja upada število naročil za nemška podjetja.

Prav tako analitiki dodajajo predvsem problem rastočih obrestnih mer, ki so posledica zaostrovanja denarne politike Evropske centralne banke (ECB). Nemški statistični urad Destatis je kot posledice rastočih obrestnih mer navajal predvsem podražitve posojil na medletni ravni v nemškem gradbeništvu.



Veronika Grimm je za DW News dejala, da je za nemško vlado edina rešitev, da pripelje nove zaloge električne energije, saj se bo le na ta način inflacija zmanjšala. Države pa bi morale po njenem mnenju več narediti v dialogu s centralno evropsko banko CBU, da se zmanjšajo obrestne mere, ki so zares visoke.


Kaj pa izvoz na Kitajsko?


Za nekatere pa je pomemben razlog za recesijo tudi veliko zmanjšanje nemškega izvoza na Kitajsko. Gre za kar 11,3% upad izvoza v prvem četrtletju 2023 v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem. Po mnenju gospodarskih analitikov naj bi Kitajska od začetka vojne v Ukrajini razumela, da je Nemčija sedaj zaveznica ZDA, zato je poskrbela, da so kitajska podjetja manj kupovala od nemških.


Maks Tajnikar: To je posledica popolnoma zmedene energetske politike in prestrukturiranja


»Izvoz je za Slovenijo ključen, saj je v daljšem obdobju glavna determinanta gospodarske rasti in zaposlovanja. A podatki kažejo, da ni odvisen le od razmer v Nemčiji, kot je splošno prepričanje. Tako izvoz celo letošnje leto narašča, čeprav izvoz v Nemčijo in Evropsko unijo pada. To je dober znak, saj izvoz v neevropske države očitno prispeva k – sicer skromni – pozitivni rasti slovenskega gospodarstva,« je za Domovino dejal Maks Tajnikar.

A za razliko od nemških ekonomistov, ki pravijo, da so za recesijo krive predvsem cene električne energije, Tajnikar pravi, da je sam prepričan, da je zastoj v Nemčiji predvsem posledica popolnoma zmedene energetske politike in nenavadnega prestrukturiranja njihovega gospodarstva; torej bolj na ponudbeni strani kot na strani povpraševanja. To pa je za Slovenijo precej slaba tolažba. »Če ugotavljamo vpliv izvoza na slovensko gospodarstvo, potem je pomembno, da zastoj v Nemčiji in Evropski uniji ne vpliva pri nas na vse sektorje. Najbolj je izpostavljena predelovalna industrija, ki ima pri nas rekordni delež v BDP, in posredno tudi energetski sektor. Prav ti deli slovenskega gospodarstva pa s svojim nazadovanjem povzročajo zelo nizke stopnje rasti BDP v letošnjem letu pri nas. Naša rast tako temelji predvsem na domačem povpraševanju: kupujemo stanovanja in avtomobile,« dodaja Tajnikar.

Prav tako je kritičen tudi do vlade in nasprotno od nje meni, da problema energetike nismo reševali optimalno. »Cena elektrike, na primer, je bistveno višja od proizvodne cene elektrike pri nas. Marsikatero spremembo bi morala naša vlada doseči tudi v Bruslju. Če dobro premislite, so emisijski kuponi, ki dražijo elektriko iz Teša, neumnost. Slaba energetska politika pa je dolgoročno nevarna, saj lahko spodbudi napačno prestrukturiranje slovenske industrije in zmanjša pomen ter delež slovenske predelovalne industrije v BDP, pa tudi pri vzdrževanju našega življenjskega standarda,« še opozarja slovenski ekonomist.



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike